Jedro

Spora med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o povrnitvi nadomestila plače ni mogoče uvrstiti med spore iz 7. člena ZDSS-1 (socialni spor). Gre za gospodarski spor iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je o tem, da priznava tožeči stranki pravico do povračila nadomestila plače za njenega delavca – zavarovanca, izdal odločbo, čeprav predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ne predvidevajo izdaje posebnih (upravnih) odločb. Pri uveljavljanju zahtevkov delodajalcev za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) ni spremenila, saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za odpravo odločb tožene stranke št. 1700-244/2006-DI/2 z dne 24. 11. 2006 ter za priznanje refundacije bruto nadomestila plač za delavca G. P. v letu 2006 za mesece julij, avgust, september, oktober in november v skupni višini 1,998.767,90 SIT (sedaj 8.340,71 EUR).

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožeče stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in odpravilo odločbi tožene stranke št. 1700-244/2006-DI/2 z dne 24. 11. 2006 in št. 1501-53/2006-NM/2 z dne 5. 10. 2006 v prvem in tretjem odstavku izreka, tožeči stranki priznalo pravico do (povrnitve) nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti (delavca) z dela zaradi bolezni za poln delovni čas od 14. 7. 2006 do 1. 12. 2006 in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki refundira bruto razliko v nadomestilu plač za leto 2006 in sicer za julij v znesku 999,85 EUR, za avgust v znesku 1.912,49 EUR, za september v znesku 1.729,78 EUR, za oktober v znesku 1.857,55 EUR in za november v znesku 1.841,01 EUR. Presodilo je, da je tožeča stranka upravičena do refundacije nadomestila plač za delavca G. P., ki je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v obdobju od 14. 7. 2006 do 1. 12. 2006. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka, ki uveljavlja „vse revizijske razloge“ ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da je do nadomestila plače med začasno zadržanostjo zaradi bolezenskih razlogov upravičen zavarovanec (in ne tožeča stranka), vendar le za tisti čas, ko bi sicer, če ne bi bil začasno nezmožen za delo, delal. Pri zavarovancu je bila ugotovljena III. kategorija invalidnosti oziroma trajna nezmožnost za delo za polovico polnega delovnega časa, zato dejstvo, da ga tožeča stranka ni ustrezno razporedila na drugo delovno mesto oziroma z njim sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za delo s krajšim delovnim časom in dejstvo, da je bil delavec v bolniškem staležu po dokončnosti odločbe o zaposlitvi po veljavnih predpisih, ne moreta biti ovira, da ne bi delodajalec z delavcem sklenil nove pogodbe o zaposlitvi in v njej tudi na novo opredelil delovnega časa.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji ter prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijana sodba je bila izdana v postopku in po pravilih socialnega spora, kljub temu pa dopustnosti revizije zoper njo ni mogoče presojati po določbah 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), saj spora med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o povrnitvi nadomestila plače ni mogoče uvrstiti med spore iz 7. člena ZDSS-1 (socialni spor). Gre za spor iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, ki kot gospodarski spor opredeljuje tudi spor, v katerem je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Po 490. členu ZPP je v gospodarskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 5.000.000,00 SIT (20.864,63 EUR). Vrednost spornega predmeta v tem sporu tega zneska ne presega, zato revizija ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

6. Tožena stranka je o tem, da priznava tožeči stranki pravico do povračila nadomestila plače za njenega delavca – zavarovanca - le za štiri ure na dan za čas zadržanosti z dela od 14. 7. 2006 do 1. 12. 2006 izdala odločbo, čeprav predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, predvsem Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list RS, št. 9/92 in nadaljnji), Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS, št. 3/98 in nadaljnji, prečiščeno besedilo) in Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ne predvidevajo izdaje posebnih (upravnih) odločb. Pri uveljavljanju zahtevkov za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) ni spremenila, saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja.

7. Revizija, ki je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).