Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je institut vrnitve v prejšnje stanje mogoče uporabiti tudi v revizijskem postopku oziroma v postopku za dopustitev revizije (kot njegovemu sestavnemu delu).

Izrek

Predloga se zavržeta.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je zahteval plačilo 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zaradi „neopredeljene psihotične motnje“, ki jo je utrpel v času prestajanja zaporne kazni. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je do poslabšanja tožnikovega duševnega zdravja sicer res prišlo zaradi odsotnosti bolnišničnega zdravljenja, vendar pa odgovornosti za to ni mogoče pripisati toženki, saj je le ta storila vse kar je bilo od nje pričakovati.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo 38.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o tem delu zahtevka je namreč postala pravnomočna že z predhodno sodbo pritožbenega sodišča v isti zadevi III Cp 1021/2015, zaradi česar je bila ugotovljena kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP). V preostalem delu (12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je bila tožnikova pritožba zavrnjena.

3. Zoper takšno takšno odločitev drugostopenjskega sodišča je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

**O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje**

4. Predlog je prepozen.

5. Vrnitev v prejšnje stanje se lahko zahteva, če stranka iz upravičenega razloga zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanja (prvi odstavka 116. člena ZPP). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je institut vrnitve v prejšnje stanje mogoče uporabiti tudi v revizijskem postopku oziroma v postopku za dopustitev revizije (kot njegovemu sestavnemu delu).

6. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 117. člena ZPP mora stranka predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila narok ali rok; v primeru, da je za zamudo zvedela šele pozneje, pa prične teči rok od dneva, ko je zanjo zvedela (subjektivni rok). Vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče v nobenem primeru zahtevati po poteku šestih mesecev od dneva nastanka zamude (objektivni rok). Navedena roka sta prekluzivne narave in ju ni mogoče podaljšati (118. člen ZPP).

7. Tožniku je bila drugostopenjska sodba veljavno vročena dne 14. 3. 2016, nakar je dne 13. 12. 2017 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje (hkrati s predlogom za dopustitev revizije). Ker je bil predlog vložen po izteku (skrajnega) šestmesečnega roka, ga je Vrhovno sodišče zavrglo kot prepoznega (prvi odstavek 120. člena ZPP).

**O predlogu za dopustitev revizije**

8. Predlog je prepozen.

9. V prvem odstavku 367. b člena ZPP je določeno, da mora stranka vložiti predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne drugostopenjske odločitve. Glede na to, da je tožnik tudi ta predlog vložil praktično eno leto in devet mesecev po vročiti drugostopenjske sodbe, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim in šestim odstavkom 367. b člena ZPP).