Jedro

Revizija se dopusti glede zatrjevane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti glede zatrjevane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec od izdaje sodbe dolžan za svojega sina J. plačevati preživnino v višini 370,00 EUR, in sicer od vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec na tožničin TRR. Tožnica po oceni sodišča prejema okrog 1.800,00 EUR, toženec pa preko 2.000,00 EUR mesečnih prihodkov. Potrebe skupnega sina je sodišče ocenilo na 711,14 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo, in sicer v delu, v katerem je izpodbijal stroške preživljanja otroka, ter jih ocenilo na 636,14 EUR. Posledično je določeno preživnino znižalo za 40 EUR, torej na 330 EUR.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in izpostavlja štiri sporna pravna vprašanja: - Ali imajo starši, ki so dolžni preživljati svoje otroke, pravico, da samostojno in brez omejitev odločajo o načinu trženja svojega nepremičnega premoženja? - Ali se v primeru odločanja o preživnini za otroka pri ugotavljanju splošnega premoženjskega stanja enega od staršev upoštevajo le likvidni prihodki, ki jih ustvarja tudi njegovo nepremično premoženje, ali pa se pri ugotavljanju njegovega splošnega premoženjskega stanja upošteva tudi sama vrednost takšnega premoženja? - Ali in če da, kako mora sodišče pri odločanju o preživljanju otrok oziroma s tem v zvezi pri ugotavljanju splošnega premoženjskega stanja enega od staršev upoštevati pravilo korporacijskega prava, ki določa ločitev premoženja družbe od premoženja družbenikov? - Ali gre za kršitev načela kontradiktornosti, če sodišče „zgolj primeroma“ in kot „indični dokaz“ pri svoji odločitvi uporabi tudi listine in podatke o teh listinah, glede katerih ni nobena stranka podala trditvene podlage in glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjasni?

4. V zvezi s prvim in drugim vprašanjem predlagatelj navaja, da je pritožbeno sodišče (v 6. točki) zavrnilo pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je tožnica lastnica dveh stanovanj. Stališče pritožbenega sodišča je, da te trditve ne morejo imeti teže, ker ima tožnica pravico, da sama odloča o načinu trženja stanovanj. To stališče je sporno z vidika kršitve enakega obravnavanja strank, saj je v 9. točki obrazložitve zavzelo nasprotno stališče, da je toženec dolžan s svojim premoženjem (svojim podjetjem) razpolagati tako, da je v prvi vrsti namenjeno preživljanju otroka. Kadar sodišče odloča o obveznosti preživljanja otrok, mora upoštevati celotno premoženje, ne le likvidni del mesečnih prihodkov. Zavzeto stališče odstopa od ustaljene sodne prakse (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 66/2004 z dne 15. 4. 2004 ter sodba in sklep II Ips 134/99 z dne 5. 5. 1999).

5. Tretje vprašanje predlagatelj utemeljuje s korporacijskopravnim načelom glede ločitve premoženja družbe in družbenikov. Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da sklicevanje na to načelo in toženčevo odpovedovanje višjim dohodkom v dobrobit podjetja nima teže. Takšna obrazložitev je v nasprotju s stališčem iz 6. točke iste sodbe. Treba je upoštevati premoženje toženca, ki ga ima organiziranega v okviru svojega podjetja, vendar je ob upoštevanju načela delitve premoženja toženčevo premoženje v tem primeru le njegov poslovni delež, ne pa aktiva in pasiva družbe. Ob pravilni izpeljavi tega načela je dohodek toženca le njegov osebni dohodek in udeležba na dobičku. Takšno stališče je zavzelo tudi Višje sodišče v sklepu II Cp 1830/99 z dne 12. 1. 1999. 6. Glede zadnjega vprašanja predlagatelj poudarja, da je napačno stališče pritožbenega sodišča o neutemeljenosti očitka kršitve načela kontradiktornosti. Toženec je v pritožbi izrecno poudaril, da ugotovitev sodišča v zvezi z zaključki o prometu na njegovem transakcijskem računu ni imel možnosti pojasniti. Pritožbeno sodišče je zaključilo, da so ti podatki navedeni „zgolj primeroma“ in da gre za „indični dokaz“, ki ga je sodišče povezalo s preostalimi izvedenimi dokazi. Pritožbeno sodišče torej niti ne zanika, da se toženec o teh dejstvih ni imel možnosti izjasniti. Sodišče je svojo ugotovitev o višini toženčevih prihodkov nedvomno oprlo tudi na izpis toženčevega TRR. Toženec je v pritožbi tudi pojasnil, kaj bi želel v zvezi s temi odhodki posebej navesti, a se sodišče do tega ni opredelilo.

7. Predlog je delno utemeljen.

8. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP).