Jedro

Tožena stranka je po tem, ko je pridobila mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da tožniku kot delovnemu invalidu, ki zaradi ugotovljene invalidnosti ni zmožen opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi, da se ugotovi, da je sklep tožene stranke št. ... z dne 8. 8. 2008, s katerim je tožena stranka redno odpovedala delovno razmerje tožniku zaradi invalidnosti, nezakonit in da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika na delovno mesto, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti, mu obračunati in izplačati prikrajšanje pri osebnem dohodku za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega prikrajšanja do izplačila, mu vplačati prispevke in vpisati delovno dobo ter mu povrniti povzročene stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške sodnega postopka.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče pisno seznanil, da je zaradi posledic poškodbe pri delu in poslabšanja zdravstvenega stanja, za katerega nosi odgovornost delodajalec, sprožil ponovni postopek pred invalidsko komisijo, vendar je sodišče v zvezi s tem le ugotovilo, da je ZPIZ Območna enota ..., dne 16. 1. 2008 izdala odločbo, zoper katero se je tožnik pritožil in da je bila navedena odločba z odločbo ZPIZ z dne 11. 3. 2008 odpravljena. Sodišče je bilo tudi seznanjeno, da je tožnik zaradi notranje organizacije delodajalca sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, katero pa je podpisal zgolj v izogib pravnih in materialnih posledic odpovedi. Ta pogodba pa ne more biti veljavna, saj je tako delodajalec kot sodišče bilo seznanjeno, da vse od 5. 12. 2005 dalje ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, na katerega je bil razporejen. Bistveno kršitev predstavlja tudi dejstvo, da je tožena stranka po navodilih Zavoda RS za zaposlovanje pri iskanju primernega delovnega mesta pri drugih delodajalcih za tožnika zlorabljala odločbo ZPIZ, Območne enote ... z dne 16. 1. 2008, saj je bila ta odločba neveljavna, odpravljena ter vrnjena v ponovno odločanje. Vseh teh dejstev sodišče ni upoštevalo in je odločitev oprlo zgolj na navedbe tožene stranke, čeprav je sam povedal, da ni sodeloval pri odločitvah Zavoda RS za zaposlovanje, inšpekcijskih služb in pri Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odločitve so bile tako sprejete enostransko, zato mnenje Komisije za ugotovitev podlage grobo posega v njegove pravice. Pri presoji odločitve se sodišče opira tudi na poročilo Inšpektorata RS za delo z dne 28. 2. 2008, iz katerega izhaja, da je tožena stranka za tožnika iskala drugo ustrezno delo, spregledalo pa je dejstvo, da je bil postopek pred Komisijo zaustavljen in da se je kasneje pričel ponovni postopek, v katerem bi se morale vse okoliščine v zvezi z možnostjo zaposlitve za tožnika ponovno raziskati in preveriti. Tako je Komisija brez preverjanja in zgolj na podlagi dokumentacije tožene stranke napačno ugotovila razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi, čemur je sodišče sledilo in se tako postavilo na stran delodajalca kot močnejšega. Nepravilno je sledilo izpovedi A.Š. glede dela na delovnem mestu posluževalec sestavljalniških naprav, kot tudi izpovedi priče I.T. glede delovnega mesta v DE Rondelice in DE Izparilniki, saj slednji ni bil strokovni izvedenec iz tega področja. Ustrezno mnenje glede prostih delovnih mest tako za delovno mesto operater 1 – izdelava rondelic, kot tudi za delovno mesto „nastavljalec orodja in izsekovalec izparilcev“, je podala pooblaščena zdravnica medicine dela, iz njenih zdravniških spričeval pa je moč sklepati, da tožnik izpolnjuje zdravstvene zahteve za omenjena delovna mesta. Tožena stranka se je sicer sklicevala na neprimerne pogoje dela, vendar iz odločbe ZPIZ ni nikjer razvidna omejitev glede sluha. Glede primernosti delovnega mesta za skladiščnika II. priročnega skladišča, pa poudarja, da mu ni bila dana možnost za ogled tega delovnega mesta. Ravno zaradi tega je toženo stranko pisno pozval ter zaprosil za pismeni odgovor, katerega ni nikoli prejel. Sodišče prve stopnje tako ni preučilo in raziskalo tožnikovih navedb glede številnih delovnih mest, katere je navedel kot primerna njegovi preostali delovni zmožnosti. Zaradi tega je mnenja, da je bil diskriminiran, saj zaradi invalidnosti nima enakih možnosti pri izbiri zaposlitve. Sam je prepričan, da je storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ohranil delo in ostal delovno aktiven. Tožena stranka pa ni niti proučila možnosti izvedbe prilagoditve na obstoječem delovnem mestu, niti mu ni zagotovila opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti. Zaradi navedenega ponovno prosi sodišče, da zadevo prouči in odloči v skladu z veljavno zakonodajo.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe in navaja, da je prvostopno sodišče dejansko stanje v celoti pravilno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo, pravilno presodilo odločilna dejstva in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe tožeče stranke niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in k ustrezni razlagi odločitve v izpodbijani sodbi dodaja: Z odločbo ZPIZ, št. ... z dne 4. 5. 2006, je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu je priznala pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, navedenimi v izreku te odločbe, s polnim delovnim časom od 5. 4. 2006 dalje. V obrazložitvi citirane odločbe je bilo med drugim navedeno, da tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, t.j. „posluževalec sestavljalniških naprav“. Z dokončno odločbo ZPIZ št. ... z dne 27. 10. 2006, je bila tožnikova pritožba zavrnjena, izpodbijana odločba ZPIZ I. stopnje pa je bila v reviziji delno spremenjena tako, da je tožnik bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, kjer je delo fizično lažje oblike, ker ni fleksijskih obremenitev ledvene hrbtenice in kjer onesnaženje zraka delovnega mesta ne presega mejnih vrednosti, s polnim delovnim časom. Z dopisom z dne 19. 7. 2007 je tožena stranka tožnika obvestila, da ne razpolaga z nobenim prostim delovnim mestom, na katerem bi lahko opravljal delo v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo, zaradi česar mu od 23. 7. 2007 dalje ni treba prihajati na delo in da bo v času čakanja upravičen do 100 % nadomestila plače. Dne 28. 4. 2008 pa je tožena stranka tožniku poslala obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ga seznanila, da bo začela postopek pri Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: Komisija). Ta je dne 18. 7. 2008 podala mnenje, iz katerega izhaja, da Komisija po proučitvi predloga s priloženo delovno dokumentacijo, ugotovitev in predloga Zavoda RS za zaposlovanje ter poročila Inšpektorata RS za delo meni, da tožena stranka tožniku kot delovnemu invalidu, ki zaradi invalidnosti ni zmožen opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-UPB4, Ur. l. RS, št. 109/06) in 40. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-UPB2, Ur. l. RS, št. 16/07). Po prejemu mnenja Komisije je tožena stranka tožniku dne 8. 8. 2008 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti s 75–dnevnim odpovednim rokom.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je imela tožena stranka utemeljen razlog, da je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 4. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, ki kot razlog za odpoved pogodbe delavcu določa tudi nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožena stranka izpeljala postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz razloga invalidnosti v skladu z zakonitimi predpisi in ker je tudi Komisija v svojem pisnem mnenju na podlagi obsežne delovne dokumentacije zaključila, da tožena stranka zaradi ugotovljene invalidnosti, utemeljeno ni mogla tožniku zagotoviti pravica do premestitve na drugo delovno mesto, s čemer so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v prvem odstavku 102. člena ZPIZ in 40. člena ZZRZI, je potrebno ugotoviti, da je bila izpodbijana odpoved pravilna in zakonita.

Očitek pritožbe, da je tožena stranka razpolagala z delovnimi mesti, ki bi bila ustrezna za tožnika, pa so neutemeljena, saj tako iz ugotovitev poročila Inšpektorata RS za delo z dne 28. 2. 2008, kot tudi iz ugotovitev Zavoda RS za zaposlovanje z dne 26. 6. 2008 izhaja, da je tožena stranka sicer razpolagala z določenimi prostimi delovnimi mesti, vendar nobeno izmed teh delovnih mest za tožnika ni bilo ustrezno bodisi glede na vrsto ali stopnjo zahtevane izobrazbe in delovne izkušnje, bodisi glede časa potreb po opravljanju tega dela (delovno mesto za določen čas). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, tožena stranka tožnika ne more razporediti na neustrezno delovno mesto ali na delovno mesto kjer so potrebe po opravljanju dela začasne, saj bi s tem kršila tožnikove pravice in ravnala nezakonito.

Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo, ker niso bistvenega in odločilnega pomena za presojo odločitve (1. odstavek 360. člena ZPP).

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče skladno z določbo 353. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.