Jedro

Sporočilo o prispelem pismu je javna listina, ki dokazuje odločilna procesna dejstva in je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel pritožbo tožnice zoper odločbo istega organa, št. 330-44/2015-11 z dne 5. 5. 2015, s katero je organ ugodil zahtevku za izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla med tožnico kot prodajalko ter Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot kupcem za nepremičnine parc. št. 435, 430/3, 430/2, 434/1, 434/2, 424/9, 437/6, 437/4, 430/1, 437/2, 430/5 in 437/5, vse k.o. …, ter hkrati zavrnil zahtevek za izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla stranke A. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica dne 9. 6. 2015 podala pritožbo zoper citirano odločbo prvostopnega organa z dne 5. 5. 2015. Glede na 87. in 86. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in vrnjenih potrdil o prispelem pismu je organ ugotovil, da je bila odločba tožnici kot družbi A. vložena v hišni predalčnik 23. 5. 2015 in se je vročitev opravila po 15-dnevnem roku, kar pomeni, da je bila pritožba tožnice, vložena 9. 6. 2015, vložena po pretečenem petnajstdnevnem roku. Organ je zato na podlagi 240. člena ZUP zavrgel pritožbo kot prepozno.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnice, dodatno še podrobno pojasnil okoliščine vročitve, kot izhajajo iz sporočila o prispelem pismu, pri čemer se je oprl tudi na stališča iz odločb Vrhovnega sodišča RS, IV Ips 36/2012 in IV Ips 61/2014. Tožnica pa izjave, da sporočila v hišnem predalčniku ni bilo, ni podkrepila z nikakršnim pisnim dokazilom, predlaga le, da se zasliši njena uslužbenka.

3. Tožnica je vložila tožbo, v kateri je poudarila, da v svoj hišni predalčnik nikoli ni prejela nobenega obvestila o prispeli pošiljki, iz katerega bi izhajalo, da je bila dne 7. 5. 2015 poskušana vročitev prvostopnega odločbe z dne 5. 5. 2015 z nadaljnjim opozorilom o prevzemu na pošti. Dne 25. 5. 2015 (v ponedeljek) je ga. B.B., zaposlena pri tožnici, v hišnem predalčniku našla odločbo, na katero je takoj odtisnila žig prejema 25. 5. 2015. Nad tem je bila zelo presenečena, saj se je v predalčniku znašla odločba, ne da bi bila tožnica prej obveščena o prispeli pošiljki, ki jo je mogoče prevzeti v 15 dneh. Glede na to pritožbe z dne 9. 6. 2015 ni mogoče obravnavati kot prepozne in fikcija vročitve ni mogla nastopiti. Poudarila je, da B.B., ki je zadolžena za pošto za gospodarske družbe: tožnico, A., in jo prevzema, sicer zelo skrbno spravlja vsa obvestila o prispelih pošiljkah, kar bi storila tudi sedaj, če bi obvestilo bilo v predalčniku. Na obvestilo v zvezi s to odločbo pa bi bila še bolj pozorna, ker je zadeva za tožnico zelo pomembna. Tožnica predlaga zaslišanje B.B., kar je po njenem mnenju edini način za dokazovanje tega dejstva. Dodala je še, da pravno upošteven argument ne more biti, da bi morala tožnica o tem predložiti kakšen pisni dokaz, saj kakšnih pisnih dokazov o tem ne more biti. Gre pa tudi za negativno dejstvo, ki ga ni mogoče dokumentirati. Tožnica je predlagala, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

4. Toženka je poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopni organ glede na podatke upravnih spisov mogel zaključiti, da je bila vročitev prvostopne odločbe opravljena po obligatornih določbah ZUP in posledično, da je tožnica prepozno vložila pritožbo.

7. ZUP v tretjem odstavku 87. člena za primer, da se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena (tj. da se odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona), določa, da pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Po četrtem odstavku istega člena vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.

8. Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je bilo sporočilo o prispelem pismu, tj. o prvostopni odločbi, št. 330-44/2015, ki je očitno (in kar med strankama ni sporno) ni bilo mogoče vročiti osebno na način iz prvega odstavka 87. člena ZUP, puščeno v hišni predalčnik tožnice 7. 5. 2015. Sporočilo je vsebovalo vse podatke o posledicah vročanja iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, torej, da je možno pismo prevzeti v roku 15 dni, v roku ki je pričel teči 8. 5. 2015, ter da bo po tem roku pismo puščeno v tožničinem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku in da bo v kolikor bo hišni oziroma izpostavljeni predalčnik takrat neuporaben, pismo vrnjeno pošiljatelju. Iz sporočila tudi izhaja, da je bilo vloženo v tožničin hišni predalčnik, citiran pa je tudi del določbe četrtega odstavka 87. člena, kdaj se šteje, da je vročitev opravljena. Ker tožnica na podlagi opisanega sporočila v roku iz tretjega odstavka 87. člena ZUP ni prevzela odločbe prvostopnega organa, se glede na četrti odstavek 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena 22. 5. 2015, to je z dnem, ko je poteklo 15 dni od dneva, ko ji je bilo v nabiralniku puščeno sporočilo o prispelem pismu. Tožnica je tako, ko je pritožbo vložila 9. 6. 2015, zamudila 15-dnevni rok za vložitev pritožbe in je prvostopni organ njeno pritožbo pravilno zavrgel kot prepozno.

9. Tožnica zatrjuje, da sporočila o prispelem pismu ni prejela, vendar pa po oceni sodišča te trditve ne more uspešno dokazati s predlogom za zaslišanje svoje delavke B.B., zadolžene za sprejem pošiljk za tožnico in še druge gospodarske družbe, ki imajo sedež na tem naslovu, ki naj bi izpovedala o ne-prejetem sporočilu. Listinska dokumentacija, katere podatke je sodišče povzelo v prejšnji točki, namreč izkazuje, kdaj je bila prvostopna odločba vročena tožnici. Kot je navedlo tudi Vrhovno sodišče v zadevi, I Up 300/2012 z dne 14. 6. 2012, je sporočilo o prispelem pismu javna listina, ki dokazuje odločilna procesna dejstva in je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje. Glede na listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v teh upravnih spisih, pa tožnica tega bremena ni izpolnila s trditvijo, da sporočila o prispelem pismu ni prejela, in z dokaznim predlogom za izvedbo zaslišanja B.B., ne glede na to, da gre - kot tožnica navaja - za delavko, ki je zadolžena za pošto za več gospodarskih družb in ki sicer zelo skrbno spravlja vsa obvestila, kar bi storila tudi v tem primeru, zlasti ker gre za pomembno odločbo za tožnico. Na drugačno odločitev pa zato tudi ne more vplivati tožbeni ugovor o ne-možnosti dokazovanja negativnega dejstva. Sodišče pa še pripominja, da bi lahko tožnica glede na način prejetja prvostopne odločbe (torej odločbo, puščeno v hišni predalčnik) in ob upoštevanju prej citirane določbe 87. člena ZUP vedela oziroma morala vedeti, da je rok za vložitev pritožbe prej pričel teči in se je posledično tudi iztekel prej in ne šele po tem, ko je vročevalec odločbo pustil v njenem hišnem predalčniku.

10. Sodišče je zato glede na povedano, ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in zakonit, sklep pa je pravilen in na zakonu utemeljen, tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.