Jedro

Za izkazanost zelo hudih posledic bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote Trebnje, št. 330-44/2015-13 z dne 15. 6. 2015. S tem sklepom je prvostopenjski upravni organ kot prepozno zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper odločbo o odobritvi pravnega posla prodaje tam navedenih kmetijskih zemljišč, sklenjenega med tožečo stranko kot prodajalcem in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kot kupcem, in zavrnil zahtevek za odobritev pravnega posla z družbo X., kot kupcem. Pritožbo tožeče stranke je drugostopenjski upravni organ (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) zavrnil z odločbo, št. 33008-143/2015/2 z dne 21. 10. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka, vendar jih ne specificira.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Vrhovno sodišče je v svojih številnih odločbah že pojasnilo, da je treba zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, izkazati v vsakem primeru posebej, in da mora v ta namen revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. 1

7. Revidentka je zelo hude posledice utemeljila le z navedbo, da je bila zaradi očitne pomote prisiljena kmetijska zemljišča prodati za 75 % nižjo kupnino, kot znaša njihova tržna vrednost in da direktor gotovo ne bi sklenil pravnega posla, s katerim bi ustvaril skoraj 75 % izgubo, ki sama po sebi zanjo pomeni zelo hudo posledico. Iz revizijskih navedb še izhaja, da naj bi bila tržna cena za zemljišča najmanj 130.000,00 EUR.

8. S temi navedbami revidentka zelo hudih posledic ni izkazala, saj za to ni podala niti ustrezne trditvene podlage. Že iz tega razloga uveljavljani pogoj ni izkazan. Poleg tega pa posledica, ki jo navaja, to je prodaja zemljišč pod njihovo vrednostjo, tudi ni posledica v tem upravnem sporu izpodbijanega akta (zavrženja pritožbe kot prepozne), ampak je prvenstveno posledica njenih ravnanj in odločitev. Ali ta res temeljijo na zmoti, pa presega okvir tega odločanja.

9. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Revidentka stroškov revizijskega postopka ni specificirala, zato Vrhovno sodišče o njih ni odločalo (prvi in drugi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku).

1 Sklepi VS RS, kot npr.: X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 687/2007 z dne 17. 6. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010, X Ips 355/2011 z dne 23. 11. 2011, X Ips 455/2012 z dne 24. 4. 2013, X Ips 258/2014 z dne 28. 8. 2014, X Ips 227/2015 z dne 26. 8. 2015 in drugi.