Jedro

Pretežni del vprašanj v predlogu tretje toženke se nanaša na odločitev sodišča zoper prvo toženko, v ostalem, v kolikor se predlog nanaša na odločitev o denarnih zahtevkih, pa je tretja toženka s pritožbo v celoti uspela. Glede na to tretja toženka ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prve toženke tožniku z dne 28. 11. 2019 in ničnost pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko z dne 12. 6. 2017 in z dne 11. 9. 2017 (I. in II. točka izreka). Ugotovilo je, da delovno razmerje tožnika ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 11. 2019, temveč da je bil tožnik v delovnem razmerju s tretjo toženko od 12. 6. 2017 dalje, za opravljanje dela luško transportnega delavca za polni delovni čas 40 ur tedensko (III. točka izreka). V prvem odstavku IV. točke je naložilo tretji toženki, da mora tožnika pozvati nazaj na delo in mu od 12 .6. 2017 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z bruto razlikami v plači v višini, kot izhaja iz prvega odstavka IV. točke izreka, višji zahtevek iz naslova plač pa je v drugem odstavku IV. točke izreka zavrnilo. V V. točki izreka je naložilo tretji toženki, da mora tožniku od 1. 1. 2020 do ponovnega nastopa dela priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel pri tretji toženki, če bi delal, vključno s plačo, zmanjšano za prejete plače pri drugem delodajalcu oziroma nadomestilo plače za brezposelne. V prvem odstavku VI. točke izreka je naložilo tretji toženki, da mora tožniku izplačati razlike regresa za letni dopust za leta 2017, 2018 in 2019, v zneskih, kot izhajajo iz prvega odstavka VI. točke izreka, višji zahtevek tožnika iz tega naslova pa je v drugem odstavku VI. točke izreka zavrnilo. S sklepom je tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in tretjo toženko od 4. 5. 2015 do 13. 3. 2017 in na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za to obdobje zavrglo (1. točka izreka), zavrglo pa je tudi tožbo tožnika v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in drugo toženko z dne 4. 5. 2015 in v delu, ki se nanaša na izročitev pogodbe o zaposlitvi (2. točka izreka). Odločilo je še, da bo o stroških postopka izdalo sklep po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari (3. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je v pretežnem delu ugodilo pritožbi tretje toženke, tako da je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo vse zahtevke, ki so se nanašali nanjo. Pritožbo tretje toženke je v delu, ki se je nanašala na odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s tožbenim zahtevkom tožnika zoper prvo toženko, zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

3. Tretja toženka v predlogu za dopustitev revizije nasprotuje odločitvi o ničnosti pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko in o nezakonitosti tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri prvi toženki. Opozarja na različno prakso sodišča druge stopnje glede tega vprašanja. Navaja, da bi lahko imela ohranitev tega dela odločitve v veljavi zanjo neposredne posledice na delovnopravnem področju in na področju socialne varnosti. Predlaga dopustitev naslednjih vprašanj: - ali izrek odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe oziroma so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju; - ali je odločitev sodišča druge stopnje, ko je (zaradi ničnosti) razveljavilo edine pogodbe o zaposlitvi, ki so bile v določenem obdobju v veljavi, pravilna; - ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo tako o ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe o zaposlitvi in nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi o z njim povezanimi dajatvenimi zahtevki.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se pretežni del vprašanj v predlogu nanaša na odločitev sodišča zoper prvo toženko, v ostalem, v kolikor se predlog nanaša na odločitev o denarnih zahtevkih, pa je tretja toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da tretja toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa. Zato je vrhovno sodišče njen predlog na podlagi 374. člena ZPP zavrglo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.