Jedro

V konkretni zadevi ne gre za pravdo glede velikosti solastninskih deležev, temveč za pravdo glede izplačila (vrednosti) tožnikovega (podedovanega) solastninskega deleža, ki je prav zaradi dejstva, da sta jo brata ocenila upoštevaje le podedovano premoženje, ocenjena pravilno.

Vlaganja ne morejo vplivati na vrednost tožnikovega solastninskega deleža, ki je bila ocenjena brez upoštevanja vlaganj. Takšna vlaganja, brez ustreznega dogovora med solastniki, pa tudi sicer nimajo stvarnopravnih posledic (vpliva na solastninske deleže).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik v tej pravdi na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine, ki jo je sklenil s svojim pokojnim bratom, vtožuje izplačilo solastniškega deleža. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo in naložilo toženki, dedinji po pokojnem bratu, da tožniku izplača 9.548,41 EUR (prej 2.288.182,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2006 dalje.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidentke

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženka vložila pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno, naj sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da v razlogih sodb nižjih sodišč obstoji nasprotje med povzeto in dejansko vsebino zapisnikov o glavni obravnavi. Iz skladnih izpovedb toženke in njenih otrok izhaja dejanski dogovor med bratoma, po katerem pokojni brat ni imel obveznosti do tožnika. Gre za nasprotje med izpovedbami in razlogi sodb, ki so v tem delu tudi nejasni, saj sodišči nista upoštevali skladnih izpovedb. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik sekal za potrebe gradnje in da mu je pokojni brat že izdelal vrsto izdelkov. Sodišči sta napačno presodili vsebino razdružilne pogodbe. Upoštevali sta jo, kot je zapisana. V predhodno opravljeni cenitvi solastnine niso upoštevana vlaganja pokojnega brata in toženke. V pogodbi je določen petletni izpolnitveni rok, ki je onemogočil izpodbijanje pogodbe. Oboje izkazuje tožnikov dejanski namen oziroma prevaro. Tožnik vse do bratove smrti ni zahteval izpolnitve pogodbe. Z vlaganji se je solastninski delež pokojnega brata povečal, medtem ko se je tožnikov solastninski delež zmanjšal. Sodišči sta ugovor pobota iz naslova vlaganj napačno ocenili in zavrnili. Toženka je v tej smeri predlagala dokaz z izvedencem gradbene stroke, ki je bil iz nerazumljivih razlogov zavrnjen. Sodba prvostopenjskega sodišča zato o odločilnem dejstvu nima razlogov, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče in stranke so tako v revizijskem postopku vezani na dejanske ugotovitve nižjih sodišč. Revizijsko sodišče vseh revizijskih trditev, ki od ugotovljenega dejanskega stanja kakorkoli odstopajo (npr. o dejanskem dogovoru med bratoma, po katerem pokojni brat ni imel obveznosti do tožnika), zato ni upoštevalo. Prav tako niso utemeljeni revizijski razlogi, ki jih je mogoče razumeti kot vsebinsko opredeljene očitke bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pri njihovi razčlenitvi se namreč izkaže, da so zgolj izraz nezadovoljstva toženke z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, ki jo je pritožbeno sodišče sprejelo kot pravilno, in torej pomenijo le prikrit poskus uveljavljanja zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Neutemeljen je tudi revizijski očitek o zmotni zavrnitvi ugovora pobota iz naslova vlaganj v posestvo. Po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč sta tožnik in njegov pokojni brat opravila cenitev vrednosti posestva, ki sta ga podedovala po svojih starših, brez upoštevanja vlaganj pokojnega brata in toženke. Nato sta sklenila razdružilno pogodbo, s katero se je tožnikov pokojni brat zavezal, da bo tožniku izplačal ocenjeno vrednost njegovega (podedovanega) solastninskega deleža. Ker je bil pokojni brat mizar, sta pogodbenika določila način (nadomestne) izpolnitve obveznosti, in sicer z izdelavo lesnih izdelkov v tej vrednosti. V konkretni zadevi ne gre za pravdo glede velikosti solastninskih deležev, temveč za pravdo glede izplačila (vrednosti) tožnikovega (podedovanega) solastninskega deleža, ki je prav zaradi dejstva, da sta jo brata ocenila upoštevaje le podedovano premoženje, ocenjena pravilno. Povedano drugače, vlaganja ne morejo vplivati na vrednost tožnikovega solastninskega deleža, ki je bila ocenjena brez upoštevanja vlaganj. Velja še pripomniti, da takšna vlaganja, brez ustreznega dogovora med solastniki, nimajo stvarnopravnih posledic (vpliva na solastninske deleže). Zato je bilo tudi izvajanje dokazov v tej smeri utemeljeno zavrnjeno, saj dejstvo vlaganj v konkretni pravdi ni pravno relevantno.

8. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo toženke na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.