Jedro

Vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejnega proga za t. i. direktno revizijo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik se je dne 20. 9. 2003 poškodoval v delovni nesreči. Od toženke je zahteval plačilo odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo v višini 42.981,14 EUR. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo 9.597,73 EUR odškodnine, ker pa je toženka iz tega naslova že plačala 26.429,64 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vložil revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se mu prisodi celotna uveljavljana odškodnina.

3. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana 13. 10. 2009, to je po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D),(1) kar pomeni, da se je konkretni postopek nadaljeval po določbah tega zakona (prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D). Ena najpomembnejših novosti te (zadnje) novele Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(2) je prav nova ureditev revizijskega postopka. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drugi odstavek 367. člena ZPP); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367. a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP). V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367. b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi, samo revizijo.

6. V konkretnem primeru tožnikova revizija ni dovoljena že po samem zakonu. Tožnik je v reviziji kot vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sicer navedel znesek 42.981 EUR, vendar ta navedba ni pravilna. Ob upoštevanju, da je bila tožniku prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah v skupnem znesku 9.597,73 EUR, znaša vrednost revizijsko izpodbijanega (zavrnilnega) dela pravnomočne sodbe 33.383,41 EUR, in tako ne presega mejnega praga za t. i. direktno revizijo.

7. Ker revizija ni bila (predhodno) dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), in ker ni dovoljena že po samem zakonu, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 374. člena v zvezi s 377. členom ZPP).

8. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru tožnik do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičen, ker z revizijo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.