Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali v primeru, ko oškodovanec odškodnino od zavarovanca zahteva ali jo od njega dobi, začne teči zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, ali od dneva, ko mu je zavarovanec škodo povrnil?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali v primeru, ko oškodovanec odškodnino od zavarovanca zahteva ali jo od njega dobi, začne teči zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, ali od dneva, ko mu je zavarovanec škodo povrnil?“

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena stranka na podlagi pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo dolžna povrniti odškodnino, ki jo je morala na podlagi sodbe izplačati trem delavcem za škodo, ki jim je nastala zaradi njenega slabega pravnega zastopanja. Tožena stranka je ugovarjala, da je terjatev tožeče stranke na podlagi četrtega odstavka 380. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 – Ur.l. RS, št. 87/02, v nadaljevanju ZOR) zastarala.

2. Sodišče prve stopnje je ugovor zastaranja zavrnilo in je tožbenemu zahtevku ugodilo v znesku 39.332,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Tožeča stranka zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije. Opozarja, da je pravno pomembno pravno vprašanje od kdaj začne teči zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici v primeru, ko oškodovanec odškodnino od zavarovanca zahteva ali jo od njega dobi. Ni namreč jasno, ali začne teči zastaranje od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, ali od dneva, ko mu je zavarovanec škodo povrnil. Meni, da je pravilna razlaga sodišča prve stopnje in da je ta tudi v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZOR, ki začetek teka zastaralnega roka veže na trenutek nastanka terjatve. Opozarja, da je to šele takrat, ko so znani vsi podatki za postavitev zahtevka, kar izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 430/2001. Poudarja, da je zmotno tudi stališče sodišče druge stopnje, da bi tožeča stranka že s tem, ko bi obvestila toženo stranko o vloženi odškodninski tožbi pretrgala zastaranje in se sklicuje na 391. člen ZOR.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da gre res za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99 do št. 107/10).