Jedro

417. člen ZPIZ-1 govori zgolj o pokojnini, priznani po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, in ne ločuje med upokojitvijo po splošnih ali po posebnih predpisih. Iz besedila zakona tako izhaja, da se nanaša na vse prej veljavne in ne zgolj na splošne predpise.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnika in odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. 4040649 z dne 14. 6. 2012, v prvostopni odločbi tožene stranke št. 14 4040649 z dne 4. 4. 2012 pa je spremenilo znesek na 2.215,54 EUR. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, kjer je tožnik zahteval povečanje starostne pokojnine za 7,2% zaradi višje starosti ob upokojitvi.

2. Tožena stranka je tožniku priznala pokojnino na podlagi 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadaljnji) in 21. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (v nadaljevanju Sporazum, Ur. l. RS, št. 30/2010, MP št. 5/2010), zaradi nekajletne zaposlitve v Republiki Srbiji in jo odmerila v višini 95,5% od najvišje pokojninske osnove. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 417. člena ZPIZ-1 tožniku odmerilo starostno pokojnino tako, da je pokojnino, priznano po predpisih do uveljavitve tega zakona povečalo za 16,5%, t.j. za 11 let pokojninske dobe oz. skupaj v višini 101,5% od najvišje pokojninske osnove. Glede 7,2% povečanja zaradi višje starosti ob upokojitvi pa je presodilo, da se določba tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1 v primerih ponovne vključitve v zavarovanje ne uporabi na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 417. člena ZPIZ-1, zato je tožnikov zahtevek v tem delu zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožena stranka vlaga revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožnik leta 1994 uveljavil in užival pravico do starostne pokojnine, ki jo je pridobil na podlagi posebnega predpisa, t.j. Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS, Ur. l. RS št. 19/94). Na podlagi tega zakona je imel pokojnino odmerjeno v najvišjem možnem odstotku, t.j. 85%, kot za polno pokojninsko dobo, čeprav polne pokojninske dobe še ni dopolnil. ZSS naj ne bi določal ponovne odmere pokojnine, zato naj za tožnika kot uživalca starostne pokojnine po tem zakonu ne bi veljala določba 417. člena ZPIZ-1. Ker je bil tožnik uživalec pokojnine po posebnem predpisu naj ne bi bil zajet v pojem uživalca pokojnine iz tretjega odstavka 417. člena ZPIZ-1, saj naj bi se pojem pokojnine po tem členu nanašal le na pokojnine, priznane po splošnih predpisih, ne pa na tiste, ki so bile priznane po posebnih predpisih. Tožnik, ki se je upokojil po ZSS in se po upokojitvi ponovno zaposlil, naj bi imel ob ponovni upokojitvi dne 31. 12. 2010 pravico do izbire med uživanjem že priznane pokojnine po ZSS, ki se uskladi na dan ponovnega uživanja pravice, ali pa do priznanja pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, veljavnih na dan prenehanja zavarovanja. Za tožnika naj bi bila ugodnejša pokojnina, priznana po splošnih predpisih, na podlagi 36. člena ZPIZ-1 in 21. člena Sporazuma. Od 1. 6. 1982 do 6. 3. 1986 je bil tožnik zaposlen v Republiki Srbiji, zato naj bi šla ta zavarovalna doba v breme srbskega nosilca zavarovanja. Pravilni odmerni odstotek naj bi znašal 95,5% najvišje pokojninske osnove. Tudi če bi bil tožnik upokojen po splošnih predpisih po 8. 10. 1991, bi bilo treba pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Srbiji izločiti, saj bi bil sicer privilegirani v razmerju do ostalih upokojencev, ki so bili upokojeni med 8. 10. 1991 in uveljavitvijo Sporazuma.

5. Tožnik je vložil odgovor na revizijo v katerem predlaga zavrnitev revizije.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožena stranka na podlagi ZSS dne 2. 12. 1994 tožniku priznala in odmerila starostno pokojnino v višini 85% pokojninske osnove od 29. 10. 1994 dalje. Takrat je imel tožnik več kot 35 let pokojninske dobe in je bil star 57 let. Tožnik se je s 1. 1. 1995 ponovno zaposlil za polni delovni čas, zato je tožena stranka izplačevanje te starostne pokojnine z 31. 12. 1994 ustavila. Tožnik je 28. 10. 2010 ponovno vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine od 31. 12. 2010 dalje, ker mu je 30. 12. 2010 prenehalo delovno razmerje. Med strankama ni sporno, da je tožnik zahtevek za priznanje starostne pokojnine pri toženi stranki vložil v starosti 73 let in da je bil od 1. 6. 1982 do 6. 3. 1986 zaposlen v Republiki Srbiji. Sporna pa je odmera pokojnine ob ponovni upokojitvi.

8. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo. Leta 1994 je začel veljati ZSS, ki je položaj sodnikov na novo sistemsko in organizacijsko uredil. Ta zakon je v prehodnih določbah predvidel možnost, da sodniki, ki ne kandidirajo za izvolitev v trajno sodniško funkcijo in do 1. januarja 1995 dopolnijo petintrideset let (moški) oziroma trideset let (ženske) pokojninske dobe, lahko uveljavljajo pravico do pokojnine s polno pokojninsko dobo, ne glede na pogoje, ki so določeni za pridobitev pokojnine po splošnih predpisih. Po mnenju predlagatelja zakona naj bi bila ta ureditev glede na obsežne spremembe v položaju sodnikov za sodnike pred upokojitvijo primerna. Gre za prehodno določbo, ki samostojno ne ureja upokojevanja sodnikov na poseben način, ampak za sodnike določa zgolj izjemo, da lahko dobijo pravico do pokojnine s polno pokojninsko dobo, če do 1. 1. 1995 dopolnijo 35 (moški) oz. 30 let (ženske) pokojninske dobe. Ker ZSS v 102. členu v zvezi z upokojitvijo ne določa ničesar drugega, je treba v zvezi z ostalimi elementi uveljavljanja pravice do pokojnine, kot na primer pokojninsko osnovo, izračun višine pokojnine ipd., upoštevati določbe splošnega zakona. Tožniku je bila tako starostna pokojnina priznana po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Ur. l. RS, št. 12/92) z upoštevanjem izjeme po 102. členu ZSS.

9. Poleg tega pa nižji sodišči tudi pravilno ugotavljata, da 417. člen ZPIZ-1 govori zgolj o pokojnini, priznani po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, in ne ločuje med upokojitvijo po splošnih ali po posebnih predpisih. Iz besedila zakona tako izhaja, da se nanaša na vse prej veljavne in ne zgolj na splošne predpise.

10. Glede na navedeno gre v tožnikovem primeru za položaj iz tretjega odstavka 417. člen ZPIZ-1. Na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena se pokojnina ob prenehanju zavarovanja odmeri ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, če je to ugodneje, pa tudi ob upoštevanju plače. Pri ponovni odmeri pokojnine se ne upošteva povečanje starostne pokojnine po 53. členu ZPIZ-1. 11. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na uporabo 21. člena Sporazuma, ki določa, da če obstaja po pravnih predpisih ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice določi dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. Tožena stranka pri tem namreč ne upošteva, da je bila tožniku s pravnomočno določbo z dne 2. 12. 1994 odmerjena pokojnina v višini 85% pokojninske osnove, temveč ravna kot da te upokojitve sploh ne bi bilo. Tožnik se je upokojil in pridobil pravico do pokojnine v navedenem odstotku, nato pa je ponovno vstopil v zavarovanje, zaradi česar je upravičen do ponovne odmere pokojnine na način, določen v 417. členu ZPIZ-1. Sporazum toženi stranki ne daje podlage, da bi v tem primeru posegla v tožnikov pravnomočno priznan odmerni odstotek.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.