Jedro

Okoliščine, da je bila toženka pooblaščena za podpis menice za izdajatelja, ni ovira, da v lastnem imenu sprejme akcept. Pravni položaj je podoben, kot če direktor družbe, ki s svojim podpisom kot zakoniti zastopnik sprejema obveznosti za družbo, v lastnem imenu kot porok jamči za te obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi opr. št. I 1090/96 z dne 17.10.1996 Okrajnega sodišča v Brežicah v veljavi v točki 1 in 3 izreka. Ugotovilo je, da je toženka podpisala sporno menico na licu, s čimer je akceptirala menično obveznost. Zavrnilo je toženkin ugovor, da je menico podpisala kot pooblaščena oseba trasanta.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da iz menične izjave z dne 24.5.1995 izhaja, da je menični blanket podpisan s strani pooblaščenih oseb, to je N. K. in M. K. Ta je podpisala menični blanket kot pooblaščena oseba izdajatelja in ne kot samostojna oseba. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do take pritožbene navedbe. Tožeča stranka je menico izpolnila v nasprotju z danim pooblastilom, ko je toženko navedlo kot trasata.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek, da se pritožbeno sodišče ni izreklo o pritožbenih navedbah glede pomena menične izjave z dne 24.5.1995, ni utemeljen. V sodbi druge stopnje je namreč navedeno, da velja načelo menične strogosti in da ni mogoče dokazovati tega, kar ni zapisano na menici. Podpis na menici pa dokazuje sprejem menične obveznosti. Če bi držale navedbe toženke, da je menico podpisala kot pooblaščenka izdajatelja, bi moralo biti to nedvomno razvidno iz njenega podpisa. O tem, da toženka ni zakoniti zastopnik trasanta, se sodba sklicuje na menično izjavo. Tožeča stranka ni prekršila menične izjave, ko naj bi po mnenju tožene stranke napačno izpolnila trasatove podatke. Iz teh povzetkov in iz celotne vsebine obrazložitve drugostopenjske sodbe je razvidno, da je sodišče druge stopnje obravnavalo toženkine pritožbene navedbe in se do njih opredelilo. Zato uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s tem ni.

Sodbi druge in prve stopnje sta materialnopravno pravilni. Podpis na licu menice velja za akcept (prvi odstavek 24. člena Zakona o menici - v nadaljevanju ZM). Mesto za podpis trasanta je na menici določeno, vendar tam ni toženkinega podpisa. Njen podpis je na licu menice brez kakršne koli dodatne navedbe, iz katere bi sledilo, da ne pomeni akcepta. Menični predpisi so kogentni in strogi. Podpis na licu menice, ki ni podpis trasanta, pomeni akcept (24. člen ZM). Tega menična izjava z dne 24.5.1995 ne bi mogla spremeniti. S to izjavo je izdajatelj menice, trasant, pooblastil tožečo stranko kot remitenta da izpolni menico do višine zneska pogodbe z obrestmi in stroški vred s poljubno dospelostjo in da izpolni tudi vse tiste sestavne dele menice, ki še niso izpolnjeni. Na podlagi takega pooblastila je smela tožeča stranka glede na podpis toženke na levi strani lica menice izpolniti podatke o trasatu z njenim imenom. Drugače si toženkinega podpisa glede na menične predpise ni mogoče razlagati. To, da je bila tudi toženka hkrati pooblaščena, da podpiše menico za izdajatelja, ni ovira, da v lastnem imenu sprejme akcept. Pravni položaj je podoben, kot če direktor družbe, ki s svojim podpisom kot zakoniti zastopnik sprejema obveznosti za družbo, v lastnem imenu kot porok jamči za te obveznosti. V obravnavani zadevi je trasant A. d.o.o., trasat pa toženka, pri čemer dejstvo, da bi smela podpisati menico tudi za trasanta - a je v tem primeru ni - ni ovira, da v lastnem imenu menico akceptira. Zato je odločitev sodišč prve in druge stopnje v skladu z vsebino menice in z navedenimi meničnimi predpisi.

Ker glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).