Jedro

Določbe 6. odstavka 36. člena ZSVarPre torej ni mogoče uporabljati in razlagati tako, da se o socialno varstvenih prejemkih, ko je nova odločba izdana šele po 1. 4., o pravicah iz javnih sredstev pa je že odločeno z veljavno in pravnomočno odločbo, lahko odloča za nazaj, vse od 1. 4. dalje, temveč le za naprej, od izdaje nove odločbe dalje.

Ker ZSVarPre v 6. odstavku 36. člena ne daje zakonske podlage za poseg v pravnomočno odločbo, posledično ni mogoče uporabiti 44. člena ZUPJS, ki določa dolžnost vrnitve neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po tej določbi ZUPJS so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 43. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne gre niti za stanje iz 43. člen ZUPJS, ko bi tožnik relevantne podatke prikazoval lažno ali bi jih zamolčal ali ne bi pravočasno sporočil podatkov ali bi sporočil neresnične podatke in bi do razveljavitve odločbe prišlo iz razlogov na njegovi strani. Ker vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev oziroma pogoje za njihovo vračilo, ki torej v obravnavnem primeru niso izpolnjeni, ZUPJS ureja specialno, ni mogoče uporabiti splošnih obligacijskih pravil o neupravičeni pridobitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. ... z dne 16. 12. 2016 in 5. odstavek izreka odločbe št. ... z dne 13. 5. 2016. 2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Center za socialno delo po 36. členu ZSVarPre vsako leto preveri, ali upravičenci do trajne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka še nadalje izpolnjujejo pogoje za prejemanje teh socialno varstvenih prejemkov. V primeru spremenjenega stanja se na novo odloči s 1. 4. in od takrat dalje učinkuje razveljavitev prejšnje odločbe. ZSVarPre je glede na ZUP specialnejši. Izpodbijana prvostopenjska odločba je bila zaradi velikega števila izdanih odločb izdana šele v maju 2016. Stališče sodišča prve stopnje pomeni, da je obravnavanje upravičencev odvisno od izdaje odločbe, kar predstavlja kršitev 14. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje prihaja v nasprotje samo s seboj, ker ob odpravi 5. točke izreka prvostopenjske odločbe, ni poseglo v datum razveljavitve. Tožnik je bil v aprilu 2016 neupravičeno obogaten, zato je po 3. odstavku 190. člena OZ sredstva dolžan vrniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Z izpodbijano ugoditveno sodbo sta posamična upravna akta v izpodbijanem delu glede dolžnosti vračila javnih sredstev zakonito odpravljena.

5. V tej zadevi gre ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega dela posamičnih upravnih aktov, za spor zaradi vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev. V obravnavanem predsodnem upravnem postopku zaradi preverjanja po uradni dolžnosti, ali tožnik, uživalec trajne socialne pomoči in varstvenega dodatka po dokončni in pravnomočni odločbi z dne 10. 4. 2012, še izpolnjuje pogoje za upravičenost do teh socialno varstvenih prejemkov, je bilo ugotovljeno, da je kot samska in nezaposlena oseba, starejša od 65 let in brez pravno upoštevnih dohodkov ter premoženja, upravičen celo do višje denarne socialne pomoči2, vendar posledično do nižjega varstvenega dodatka3. 6. Ker je bila nova odločba o upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka izdana šele 13. 5. 2016, prejšnja pravnomočna odločba pa razveljavljena že s 1. 4. 2016, torej za nazaj, je sodišče prve stopnje odločitev toženca v 5. odstavku izreka prvostopenjske odločbe, da je tožnik dolžan vrniti varstveni dodatek za april 2016 v znesku 15,75 EUR, utemeljeno odpravilo. Čeprav hkrati ni poseglo v datum razveljavitve odločbe (1. 4. 2016 v 1. odstavku izreka prvostopenjske odločbe), je pravilno pojasnilo, da bi takšen poseg zaradi višje priznane denarne socialne pomoč, dodeljene od 1. 4. 2016 dalje, pomenil nedovoljeno odločitev v škodo tožnika. Pritožbene navedbe, da naj bi bila izpodbijana sodba sama s sabo v nasprotju, zato niso utemeljene.

7. Pogoji za dodelitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka so določeni v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)4. Denarna socialna pomoč se načeloma dodeli za krajši čas, v izjemnih primerih, določenih v 5. odstavku 36. člena ZSVarPre pa se upravičencu dodeli trajno. Vendar morajo biti tudi v tem primeru pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči izpolnjeni ves čas prejemanja te pomoči. Do socialno varstvenih prejemkov je seveda lahko upravičen le, kdor izpolnjuje zakonske pogoje za njihovo priznanje. Zato 6. odstavek 36. člena ZSVarPre center za socialno delo (v nadaljevanju center) zavezuje, da enkrat letno po uradni dolžnosti preveri, ali upravičenci do trajne socialne pomoči na dan 1. 4. še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do socialno varstvenih pravic po tem zakonu in ali so nastopile spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obdobje upravičenosti do teh pravic, ter izda novo odločbo. Za potrebe odločanja se kot dan vložitve vloge šteje 31. 3. 8. Vendar 6. odstavek 36. člena ZSVarPre tudi po stališču pritožbenega sodišča centru ne daje nobenega pooblastila, da ob izdaji nove odločbe za nazaj posega v prejšnjo pravnomočno odločbo oziroma priznano pravico. Določa obveznost izdaje nove odločbe, vendar ta od 1. 4. dalje lahko velja le pod pogojem, da se s tem ne posega v pravnomočno odločbo. V nasprotnem primeru pa se lahko o pravici na novo odloči le za naprej in je datum 31. 3. v povezavi s 1. 4. relevanten za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za dodelitev socialno varstvenih prejemkov. Določbe 6. odstavka 36. člena ZSVarPre torej ni mogoče uporabljati in razlagati tako, da se o socialno varstvenih prejemkih, ko je nova odločba izdana šele po 1. 4., o pravicah iz javnih sredstev pa je že odločeno z veljavno in pravnomočno odločbo, lahko odloča za nazaj, vse od 1. 4. dalje, temveč le za naprej, od izdaje nove odločbe dalje. To še zlasti, če center z novo odločbo staro razveljavi. Razveljavitev odločbe lahko po pravni teoriji5, Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP)6 in sodni praksi7 učinkuje le ex nunc, torej za naprej. Če se odločba razveljavi, se namreč glede na 281. člen ZUP ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa iz nje nastati nobene nove pravne posledice. Drugačno pritožnikovo stališče pomeni poseg v pravnomočno urejena pravna razmerja in torej kršitev 158. člena Ustave RS, ki izrecno določa, da je v pravnomočno urejeno pravno razmerje mogoče poseči zgolj v primerih in po postopku, določenim z zakonom. Po ustaljeni sodni praksi8 na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na katerem se pravice tako kot pravice iz javnih sredstev priznavajo s posamičnimi upravnimi akti, prav zaradi spoštovanja pravnomočnosti kot ustavne kategorije in zagotavljanja nespremenljivosti pravnomočno urejenih pravnih razmerij, v takšna pravnomočna pravna razmerja ni mogoče posegati za nazaj. Že po načelu enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS je potrebno bistveno enake primere obravnavati enako.

9. Ker torej ZSVarPre v 6. odstavku 36. člena ne daje zakonske podlage za poseg v pravnomočno odločbo, posledično ni mogoče uporabiti 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)9, ki sicer določa dolžnost vrnitve neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po tej določbi ZUPJS so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 43. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne gre niti za stanje iz 43. člen ZUPJS, ko bi tožnik relevantne podatke prikazoval lažno ali bi jih zamolčal ali ne bi pravočasno sporočil podatkov ali bi sporočil neresnične podatke in bi do razveljavitve odločbe prišlo iz razlogov na njegovi strani. Ker vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev oziroma pogoje za njihovo vračilo, ki torej v obravnavnem primeru niso izpolnjeni, ZUPJS ureja specialno, ni mogoče uporabiti splošnih obligacijskih pravil o neupravičeni pridobitvi, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

10. Glede na vse predhodno obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB s spremembami. 2 Znesek 270,82 EUR se je zvišal na znesek 281,81 EUR. 3 Znesek 197,70 EUR se je znižal na znesek 181,95 EUR. 4 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 5 Dr. Vilko Androjna in Martin Žalik; Splošni upravni postopek in upravni spor; Časopisni zavod Uradni list SRS, Ljubljana 1968, str. 259 in nekatere druge. 6 Ur. l. RS. št. 24/2006 - UBP s spremembami. 7 Na primer Psp 161/2017. 8 Na primer VIII Ips 4/2014. 9 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.