Jedro

Ker je tožnik prejel denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi odločbe CSD, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je dolžan neupravičeno prejeta sredstva v višini razlike med prejeto usklajeno višino varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka, do katerega je upravičen na podlagi odločbe z dne 13. 5. 2016, izdane v postopku razveljavitve, vrniti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženca št. 12300-1488/2016/2 z dne 16. 12. 2016 in petega odstavka odločbe št. 1231-1624/2012-43/UD/1 z dne 13. 5. 2016, zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo toženca št. 12300-1488/2016/2 z dne 16. 12. 2016 in peti odstavek odločbe organa prve stopnje št. 1231-1624/2012-43/UD/1 z dne 13. 5. 2016. Ta je določal, da je tožnik dolžan tožencu vrniti neupravičeno prejeta sredstva varstvenega dodatka za april 2016 v višini 15,75 EUR. Sodišče je sprejelo stališče, da ne gre za primer, urejen v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre)1 in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS)2 o odpravi odločbe o priznani pravici in dolžnosti vrnitve neupravičeno prejetih zneskov iz naslova javnih sredstev.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje, da navedeni predpisi ne dajejo podlage za poseg v pravnomočno odločbo in s tem določitve obveznosti tožnika za vračilo prejetih sredstev.

3. Toženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči nižjih stopenj napačno razlagali določbo 44. člena ZUPJS, ki določa primere, kdaj mora upravičenec vrniti neupravičeno prejeta sredstva. Takšno stališče pomeni, da posameznik kljub temu, da do sredstev ni bil upravičen, teh ni dolžan vrniti. Prav tako je zmotno stališče, da je toženec odločil v nasprotju z institutom razveljavitve, ker mu šesti odstavek 36. člena ZSVarPre ne daje pooblastila za poseg v pravnomočno odločbo. V tem primeru namreč ni mogoče uporabiti določb Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)3, ki urejajo razveljavitev pravnomočne odločbe. Pravna podlaga za odločitev sta ZUPJS in ZSVarPre, ki sta v razmerju do ZUP specialni predpis. Uveljavitev stališča sodišč nižjih stopenj bi pomenilo tudi neenako obravnavo upravičencev glede na datum izdaje odločbe o preverjanju upravičenosti do socialnovarstvenih prejemkov. Upravičenci, ki bi bili upravičeni do nižjih zneskov, bi bili s tem obogateni. Odločitev je tudi v nasprotju s sistemom priznavanja pravic iz javnih sredstev, glede katerih so pogoji za priznanje in njihova višina jasno določeni. Opozarja še na 43. člen ZSVarPre, ko lahko center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) poseže v pravnomočno odločbo za nazaj, v tem primeru pa sta sodišči zavzeli nasprotno stališče. Odločba o priznanju pravice do trajne socialne pomoči in varstvenega dodatka velja do 1. 4. naslednjega leta in tudi še naprej, če gre za enako dejansko stanje oziroma se s tem datumom ugotovi, da je upravičenec upravičen do drugačne višine teh pravic in se izda nova odločba.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP)4. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da sta bila tožniku z odločbo toženca z dne 10. 4. 2012 od 1. 1. 2012 dalje priznana trajna denarna socialna pomoč v višini 260,00 EUR in varstveni dodatek v višini 189,80 EUR. Z odločbo z dne 13. 5. 2016, ki je bila izdana po uradni dolžnosti, je toženec razveljavil to odločbo s 1. 4. 2016 in odločil, da je tožnik upravičen do trajne denarne socialne pomoči v višini 288,81 EUR in do varstvenega dodatka v višini 181,95 EUR od 1. 4. 2016 dalje. V petem odstavku odločbe je odločil, da je tožnik dolžan vrniti 15,75 EUR varstvenega dodatka za mesec april 2016. Zoper navedeno odločitev se je tožnik pritožil, vendar je toženec pritožbo zavrnil z odločbo z dne 16. 12. 2016. 8. Pravico do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka vsebinsko ureja ZSVarPre. Glede postopka uveljavljanja obeh pravic v 43. in 52. členu določa uporabo ZUPJS s pridržkom, če niso posamezna vprašanja z ZSVarPre urejena drugače. ZUPJS v 34. členu določa, da se o teh pravicah iz javnih sredstev odloča po ZUP razen, če so posamezna vprašanja v zakonu drugače urejena. Izjemo od uporabe ZUP predstavljajo določbe VIII. poglavja ZUPJS, ki urejajo postopek v primeru spremembe okoliščin in vračila neupravičeno priznanih pravic iz javnih sredstev.

9. Glede na določitev pogojev za upravičenost do posameznih socialno varstvenih pravic ZUPJS določa pravila za preverjanje upravičenosti prejemanja. S tem se zasleduje osnovni namen socialno varstvenih prejemkov, da jih dobijo le tisti posamezniki, ki so do njih upravičeni in le v znesku, do katerega so upravičeni; pogoji za pridobitev pravic morajo biti na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUPJS izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev.

10. Upravičenec ima dolžnost, da o spremembah, ki vplivajo na priznano pravico, o tem obvesti CSD (drugi odstavek 42. člena ZUPJS). Dolžnost spremljanja podatkov, ki so bili podlaga za priznanje pravice in bi njihova sprememba lahko vplivala na samo pravico, njeno višino in obdobje prejemanja, je naložena tudi CSD. Pooblastilo, da CSD po uradni dolžnosti vzpostavi stanje, ki ustreza pravemu materialnemu položaju posameznika oziroma družine in s tem za preverjanje izpolnjevanja pogojev za posamezno pravico, je zapisano v šestem odstavku 36. člena ZSVarPre. Na tej podlagi CSD enkrat letno preveri, ali osebe, ki jim je bila dodeljena trajna denarna socialna pomoč na dan 1. aprila še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do socialno varstvenih pravic in v primeru sprememb izda novo odločbo.

11. ZUPJS v 32. členu taksativno določa, katere pravice, med njimi sta tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, pripadajo upravičencu od prvega naslednjega dne po vložitvi vloge. V primeru preverjanja podatkov za upravičence, ki jim je denarna socialna pomoč in/ali varstveni dodatek dodeljen trajno, za kar gre v primeru tožnika, se na podlagi šestega odstavka 36. člena ZSVarPre šteje kot dan vložitve vloge 31. marec. V tem postopku CSD na podlagi prvega odstavka 42. b člena ZUPJS na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca5. Razveljavi oziroma odpravi prejšnjo odločbo in določi drugačen znesek denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka oziroma drugega socialno varstvenega prejemka, ki pripada upravičencu od prvega naslednjega dne po vložitvi vloge. Glede na prej navedeno je to 1. april. 12. Javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe CSD, ki je bila odpravljena ali razveljavljena -zaradi krivdnih razlogov na strani upravičenca, -na podlagi določb ZUP ali - na podlagi določb zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, je na podlagi 44. člena ZUPJS dolžna vrniti, in sicer v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih bi bila upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave ali razveljavitve.

13. Uskladitev osnovnega zneska minimalnega dohodka pomeni spremembo višine posameznih pravic. Zaradi njegove uskladitve v letu 20166 je znašala denarna socialna pomoč 288,81 EUR7. Varstveni dodatek predstavlja razliko med priznano denarno socialno pomočjo in mejo, ki je določena kot višina varstvenega dodatka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka. Za april 2016 je dobil tožnik izplačane zneske po dotedanjih uskladitvah, dobil je nižjo socialno pomoč (270,82 EUR) in višji varstveni dodatek (197,70 EUR), čeprav mu je pripadala višja socialna pomoč (288,81 EUR) in nižji varstveni dodatek (181,95 EUR). Tožnik je dobil izplačano razliko denarne socialne pomoči za mesec april 2016 (17,99 EUR), dolžan pa je vrniti preveč izplačan varstveni dodatek za ta mesec v znesku 15,75 EUR.

14. Revizija utemeljeno izpostavlja kot nepravilno utemeljevanje sodišča druge stopnje, da šesti odstavek 36. člena ZSVarPre CSD ne daje pooblastila za poseg v pravnomočno odločbo in s tem za vračilo preveč prejetih sredstev. V primeru tožnika ne gre za situacijo, da bi bila prejšnja odločba izdana na podlagi tožnikovega neresničnega prikazovanja njegovega materialnega položaja. Prav tako ne gre za okoliščine, ki bi povzročile spremembo upravičenosti do posamezne pravice in njene višine ali za obdobje prejemanja, sprememba pa je posledica lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Gre za odločanje na podlagi določb zakona, ki ureja te pravice, za preverjanje podatkov po uradni dolžnosti na podlagi 36. člena ZSVarPre. Te določbe so v razmerju do določb ZUP specialne in temeljijo na zakonu8,9. ZUPJS v 44. členu določa, da je obveznost vračila podana tako v primeru odprave kot tudi razveljavitve odločbe. Določa učinek nove odločbe v primeru preverjanja že priznane socialne pomoči in varstvenega dodatka po uradni dolžnosti in zato predstavlja pravno podlago za odločitev v tem primeru.

15. Revizijsko sodišče pritrjuje tožencu, da ima institut „razveljavitev“ v nekaterih primerih drugačen učinek kot to določa 281. člen ZUP. Razlogi in podlaga za drugačen učinek razveljavitve pravnomočne odločbe so določeni v šestem odstavku 36. člena ZSVarPre in v 44. členu ZUPJS, ki urejata postopek ugotavljanja upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov ves čas prejemanja, torej tudi za nazaj in v posledici obveznost vračila preveč prejetih javnih sredstev ne glede na to ali je bila pravnomočna odločba odpravljena ali razveljavljena. Razveljavitev za naprej ne pomeni, da preveč prejetih sredstev pred tem, ni treba vrniti.

16. Ker je tožnik prejel varstveni dodatek na podlagi odločbe CSD, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je dolžan neupravičeno prejeta sredstva v višini razlike med prejeto usklajeno višino varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka, do katerega je upravičen na podlagi odločbe z dne 13. 5. 2016, izdane v postopku razveljavitve, vrniti.

17. Glede na navedeno in v skladu s prvim odstavkom 380. členom ZPP je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka sodbe.

1 Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 5 Primerjaj sodbo VS VIII Ips 28/2016 z dne 5. 4. 2016. 6 Zakon o spremembi ZSVarPre, Ur. l. št. 69/15. 7 Pred tem je na podlagi Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2015, Ur. l. RS, št. 57/15, od 1. 8. 2015 ta znašal 270,82 EUR. 8 158. člen Ustave RS. 9 Primerjaj sodbo VSRS VIII Ips 310/15 z dne 9. 2. 2016.