Jedro

Revizija se dopusti glede vprašaja, ali sta sodišči druge in prve stopnje z odločitvijo o (delni) odpravi odločb o dolžnosti vrnitve državne štipendije pravilno uporabili materialno pravo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašaja, ali sta sodišči druge in prve stopnje z odločitvijo o (delni) odpravi odločb o dolžnosti vrnitve državne štipendije pravilno uporabili materialno pravo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo 1. točko dokončne odločbe toženke z dne 18. 6. 2019 in 2. točko izreka odločbe Centra za socialno delo Nova Gorica z dne 5. 4. 2018. Zavrnilo pa je zahtevek v delu, da se odpravi dokončna odločba toženke z dne 18. 6. 2019 v 2. točki in odločba Centra za centra za socialno delo Nova Gorica z dne 5. 4. 2018 v 1., 3. in 4. točki izreka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem postavlja naslednja vprašanja: ‒ ali sta sodišči pravilno uporabili določbo petega odstavka 99. člena ZŠtip-1 v povezavi z drugo alinejo 92. člena ZŠtip-1 in drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij; ‒ ali je namen štipendiranja dosežen, če štipendist zaključi s študijem po roku, določenem v drugi alineji 92. člena ZŠtip-1 v povezavi z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij; ‒ ali je pogoj „uspešno zaključi izobraževanje“ lahko časovno neopredeljen glede na dikcijo druge alineje 92. člena ZŠtip-1 v povezavi z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij; ‒ ali mora štipendist vrniti prejeto štipendijo za zaključni letnik izobraževalnega programa, če izobraževanje zaključi po roku, določenem v drugi alineji 92. člena ZŠtip-1 v povezavi z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij, pa za to ne obstajajo opravičljivi razlogi; ‒ ali se pri odločanju o pritožbi v upravnem postopku lahko odloča na podlagi dejstev in dokazov, ki v času odločanja na prvi stopnji še niso obstajali; ‒ kakšna je pravna narava roka iz drugega odstavka 9. člena Pravilnika v povezavi z drugo alinejo 92. člena Zštip-1; ‒ ali je v predmetni zadevi obstajala pravna podlaga za odpravo odločbe o dodelitvi štipendije z učinkom za nazaj – ex tunc; ‒ ali je potrebno v izreku odločbe o dodelitvi državne štipendije določiti rok za zaključek študija; ‒ ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je zavzelo stališče, da je pravno relevantno vprašanje vzroka prekoračenega roka za zaključek študijskih obveznosti oziroma okoliščine, zaradi katerih je do preteka tega roka prišlo, pa se do tega vprašanja v sodbi ni opredelilo.

Med drugim se sklicuje na peti odstavek 99. člena ZŠtip, ki določa obveznost vrnitve štipendije v roku, ki ga dodatno konkretizira Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij. Navaja, da razlaga sodišča pomeni, da ni relevantno, kdaj štipendist zaključi izobraževanje, le da ga zaključi; meni, da tudi dejstvo, da je tožnik izobraževanje zaključil pred izdajo dokončne odločbe, ne more vplivati na pravico do vračila prejetih zneskov štipendije. Poleg tega pritožnik ne more uveljavljati razlogov, ki v času odločanja na prvi stopnji niso obstajali. Nadalje navaja, da se praksa sodišč razlikuje od prakse toženke in centrov za socialno delo in da odprava odločbe o dodelitvi štipendije za nazaj nima pravne podlage. S tem v zvezi se sklicuje na ZŠtip in ZUPJS. Sodišču druge stopnje očita tudi bistveno kršitev določb postopka zaradi opredelitve, da bi tožnik moral biti opozorjen na zaključek študija v izreku odločbe, in zato ker je sodišče najprej zavzelo stališče, da je pravno relevantno vprašanje vzroka prekoračitve roka za zaključek študijskih obveznosti, v nadaljevanju pa se do tega sploh ni opredelilo.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče v skladu z 367.a členom ZPP ugotavlja utemeljenost predloga v zvezi z materialnopravnim-i vprašanjem-ji dolžnosti vrnitve štipendije, ne pa glede očitkov o bistvenih kršitvah določb postopka. Zato je v tem obsegu oziroma glede vprašanja, ki je oblikovano v izreku tega sklepa, revizijo dopustilo.

6. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.