Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je preko komisionarja od M. N. kupil rabljen osebni avtomobil, pri katerem je že kratek čas po nakupu prišlo do več obsežnih okvar, za odpravo katerih je tožnik plačal najprej 971,46 EUR, nato pa še 1.365,24 EUR. Predhodni lastnik M. N. je avtomobil kupil od V. Š., temu pa ga je preko A. d. o. o., prodal prvi lastnik U. Š. Ugotovljeno je bilo, da je V. Š. ob prodaji vozila M. N. zamolčal, da ima vozilo prevoženih več kot 100.000 kilometrov, zato ga ni vzdrževal ustrezno tako velikemu številu prevoženih kilometrov in tudi ob prodaji avtomobila tožniku tega ni mogel seznaniti z resničnimi podatki o iztrošenosti vozila in o potrebi po servisiranju; tožnik je vozilo kupil v prepričanju, da je do tedaj prevozilo 50.000 kilometrov, kolikor je kazal števec. Ne M. N. ne tožnik nista opravila servisov, ki bi jih bilo potrebno opraviti glede na dejansko rabo vozila, zaradi opustitev servisov pa je tožniku nastala zgoraj navedena premoženjska škoda; poleg tega je bil oškodovan, ker je vozilo glede na njegovo resnično obrabljenost preplačal. 2. Od toženca je tožnik zahteval odškodnino po splošnih načelih odškodninskega prava. Sodišče prve stopnje je njegovemu zahtevku delno ugodilo in toženca zavezalo plačati mu 959,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2008 do plačila in 1.893,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2009 do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Njegovo stališče je bilo, da pravila o odškodninski odgovornosti ne pridejo v poštev in da bi tožnik lahko uveljavljal le jamčevalne zahtevke zaradi stvarnih napak in sicer od komisionarja (458. člen Obligacijskega zakonika), saj med tožnikom in tožencem ni obstajalo nikakršno pogodbeno razmerje. Sicer pa o nepogodbenem razmerju odgovornosti za škodo ne more biti govora: toženčevo ravnanje ni bilo protipravno, ker ni bil z nobenim predpisom zavezan tožniku sporočiti pravo število prevoženih kilometrov, poleg tega pa med opustitvijo take informacije in tožnikovo škodo ni vzročne zveze, saj je bila ta pretrgana z dvema vmesnima prodajama avtomobila.

4. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanja vzročne zveze med ravnanjem toženca in škodo in glede vprašanja, ali je bilo tožencu dokazano protipravno ravnanje, ker naj bi odločitev pritožbenega sodišča glede teh vprašanj odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 5. Pogoji za dopustitev revizije niso podani. Temeljni argument sodbe pritožbenega sodišča je, da je odškodninska odgovornost toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti izključena, ter da ima tožnik na razpolago le jamčevalni zahtevek do komisionarja. Ta presoja ni predmet predloga za dopustitev revizije. Predlog je bil vložen le glede vprašanj vzročne zveze in protipravnosti kot elementov civilnega delikta, o katerih je pritožbeno sodišče sicer res zavzelo stališče, ki ga predlagatelj graja, vendar pa sprememba prvostopenjske sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti ni rezultat presoje o rešitvi vprašanj vzročne zveze in protipravnosti, pač pa (neizpodbijane) presoje, da tožniku pripada varstvo le po predpisih o jamčevanju za stvarne napake, uveljavljeno od komisionarja.

6. Predlog za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče zato zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku).