Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede objektivne odgovornosti druge toženke in glede višine soprispevka tožnika k nastanku škode.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede objektivne odgovornosti druge toženke in glede višine soprispevka tožnika k nastanku škode.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z vmesno sodbo1 odločilo, da je za poškodbo pri delu, ki jo je tožnik utrpel 11. 7. 2015 na gradbišču HE Brežice, odgovorna druga toženka v deležu 20 %. Tožbeni zahtevek zoper prvo toženko je v celoti zavrnilo. Vmesna sodba temelji na stališču, da ni podana objektivna odgovornost druge toženke, da pa ta ni dosledno nadzirala tožnika.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijano vmesno sodbo spremenilo tako, da je delež soodgovornosti druge toženke zvišalo na 60 %. Presodilo je, da razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljevalo, da ni šlo za nevarno dejavnost, sodijo v okvir ugotavljanja soprispevka oškodovanca k nastanku škode. Šlo je za delo na višini, saj je tožnik padel v globino 6 do 8 m. Sklicuje se na sodno prakso, po kateri delo na višini več kot 2,5 m in delo na gradbišču predstavlja delo s povišano nevarnostjo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje druga toženka predlaga dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: ali je tožnik v času padca, ko se je po armaturni mreži povzpel na višino samoiniciativno, ne da bi mu bilo to odrejeno s strani nadrejenih oziroma, ko mu je bilo odrejeno delo na tleh, opravljal delo na višini, ki predstavlja delo s povečano nevarnostjo (v smislu veljavne zakonodaje in citirane sodne prakse); ali vsakršno delo, ki je opravljeno v gradbeništvu, pomeni nevarno delo v smislu objektivne odgovornosti oziroma ali je gradbeništvo samo po sebi nevarna dejavnost in ali je torej delo, ki ga je tožnik opravljal v konkretnem primeru, to je pomožno delo pranja betona v predelu izgradnje strojnice, ki je bilo odrejeno, da se opravlja na tleh, delo s povečano stopnjo nevarnosti (v smislu veljavne zakonodaje in citirane sodne prakse); ali je sodišče glede na okoliščine primera, ko je na strani drugotožene stranke podana le opustitev ustreznega (občasnega) nadzora nad tožnikom, če je sploh podana opustitev in zlasti v luči vprašanja ali sploh gre za nevarno dejavnost, pri čemer je tožnik opravil usposabljanje in preizkus usposobljenosti za varnost in zdravje pri delu, organizirano je bilo predavanje iz varstva pri delu, na katerem je bil prisoten tudi tožnik, tožnik je dnevno pri odreditvi dela prejel opozorila, na gradbišču so bile postavljene tudi ustrezne opozorilne table, tožnik pa je imel dolgoletne delovne izkušnje iz tega področja in v skladu z določili ZVZD-1 nikoli ni opozoril na kakšno pomanjkljivost, škodljivost in tudi ni odklonil dela ter je škodni dogodek povzročil s skrajno neodgovornim ravnanjem (vedel je za prepoved plezanja po armaturni mreži), pravilno uporabilo materialno pravo pri določitvi deleža odgovornosti tožnika; kakšen je občasen in zadosten nadzor s strani delodajalca ter ali je občasen nadzor lahko zadosten glede na dejstvo, da lahko delavec s svojim ravnanjem krši zavezujoča pravila o varnosti in zdravju pri delu ravno v času, ko ni pod nadzorom.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanj, ki sta navedeni v izreku, zato je na podlagi 367.c člena ZPP revizijo v tem obsegu dopustilo.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Dejansko gre tudi za sodbo, saj je bil zahtevek zoper prvo toženko v celoti zavrnjen.