Jedro

Kdaj gre v konkretnem primeru za izkoriščanje, presoja sodišče v vsakem primeru posebej in sicer glede na konkretna dejstva in okoliščine kaznivega dejanja.

Dobrina, zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Pri avtonomiji osebe gre za posege v ekonomsko svobodo (ekonomsko izkoriščanje), kakor tudi za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja, med katere spada na primer omejevanje prostosti gibanja, vsiljevanje določenih strank, načina, kraja in drugih značilnosti delovanja osebe, ki se prostiruira.

Sodna praksa Vrhovnega sodišča je enotna in kot prepovedano šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih ter poseg v pravico do samoodločbe.

Za presojo zakonskega znaka izkoriščanja ni bistven zaslužek deklet. Bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb.

V kolikor sodišče protipravno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ugotovi in odvzame, mora biti onkraj razumnega dvoma prepričano, da izvira iz obravnavanega kaznivega dejanja in tudi v njeno višino.

Ukrep tajnega delovanja se ni izvajal v nasprotju z osmim odstavkom 155.a člena ZKP, kot to neuspešno poskušata prikazati zagovornik in obtoženka v svojih pritožbah, saj je iz izvedenega dokaznega postopka jasno razvidno, da se je obtoženka s TD 6012 družila prostovoljno in ga celo ostalim predstavljala kot svojega fanta, med drugim pa ga je tudi povabila na piknik, ki ga je organizirala A. A., zato do zlorabe s strani TD 6012 ni prišlo.

Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo.

Ker se že obtožencem očita, da so si z očitanim kaznivim dejanjem pridobili protipravno premoženjsko korist, katero je sodišče prve stopnje obtoženi A. A. tudi odvzelo, ni dokazano, da naj bi obtožena pravna oseba iz naslova istega kaznivega dejanja pridobila kakršnokoli premoženjsko korist in temelj odgovornosti pravne osebe iz 3. točke 4. člena ZOPOKD ni podan.

Izrek

I. Pritožbi obtožene pravne osebe se v celoti ugodi, pritožbam zagovornikov obtoženih A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. ter pritožbi obtožene F. F. se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se:

1. v izreku opisa kaznivega dejanja pod točko I/A : - v drugem odstavku izpusti besedilo "G. G. z vzdevkom I. I."; v tretjem odstavku število "10" nadomesti s številom "8"; v 4. točki izpusti besedilo "ter G. G. z vzdevkom J. J." in "dvema dekletoma G. G. z vzdevkom J. J. in", v prvi alineji 4. točke izpusti besedilo "v noči iz 23. na 24.5.2015 je dekle z imenom K. K. trem neznanim strankam ponudila koriščenje svojih spolnih uslug, za koriščenje teh uslug pa je bilo zahtevano vsakokrat plačilo vsaj 150 EUR"; v 5. točki izpusti besedilo "A. E. in" ter se v nadaljevanju besedilo spremeni tako, da se beseda "katerih" nadomesti z besedo "katere" ter besede "ju" z besedami "jo"; v 7. točki znesek "300" nadomesti z zneskom "150" in v zadnjem odstavku znesek "80.925 EUR in 200 USD" nadomesti z zneskom "1.770 EUR";

2. v izreku opisa kaznivega dejanja pod točko I/B izpusti besedilo "prihod L. L. iz A. v B. pa je od 21.5.2015 do 29.5.2015 organizirala A. A.".

3. kaznivo dejanje, ki so ga storili obtoženi C. C., D. D., E. E. in F. F. in je opisano pod točko I/A izreka, pravno opredeli kot kaznivo dejanje po prvem odstavku 175. člena KZ-1;

4. v odločbi o odvzemu protipravne premoženjske koristi znesek "80.925" EUR in "200 USD“ nadomesti z zneskom "1.770 EUR";

5. v odločbah o kazenskih sankcijah: - glede obtožene A. A. izrečena kazen zapora zniža na 2 (dve) leti in 2 (dva) meseca zapora in denarna kazen zniža tako, da se višina dnevnih zneskov zniža na 170 in plačilo denarne kazni na 6.018 EUR; - glede obtožene B. B. izrečena zaporna kazen zniža na 1 (eno) leto zapora; - glede obtožene F. F. tako, da se ji na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreče pogojna obsodba, v kateri se ji za kaznivo dejanje po prvem odstavku 175. člena KZ-1 določi kazen 9 (devet) mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi 2 (dveh) let na bo storila novega kaznivega dejanja; - glede obtožene D. D. določena zaporna kazen v okviru pogojne obsodbe, na podlagi prvega odstavka 175. člena KZ-1, zniža na 9 (devet) mesecev zapora; - glede obtožene C. C. določena zaporna kazen v okviru pogojne obsodbe, na podlagi prvega odstavka 175. člena KZ-1, zniža na 6 (šest) mesecev zapora in dolžina preizkusne dobe skrajša na 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev; - glede obtoženega E. E. določena zaporna kazen v okviru pogojne obsodbe, na podlagi prvega odstavka 175. člena KZ-1, zniža na 10 (deset) mesecev zapora in dolžina preizkusne dobe skrajša na 2 (dve) leti;

6. v točki II. izreka obtoženo pravno osebo gospodarsko družbo A. d.o.o., matična številka 1868499000, s sedežem v C., na podlagi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ) ZKP o p r o s t i o b t o ž b e , za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1, ki naj bi ga storila A. A. kot lastnica in zakonita zastopnica v imenu in za račun navedene gospodarske družbe, na način in v okoliščinah, opisanih pod točko I. izreka, saj so gostom nočnega kluba A., pod pretvezo konzumiranja penine obračunali koriščenje spolnih uslug, gospodarska družba pa si je pridobila protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 9.485,00 EUR, s čimer naj bi bila gospodarska družba A. d.o.o. kazensko odgovorna za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1 v zvezi s 3. in 4. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD) in 5. točko 25. člena ZOPOKD v zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1. Na podlagi 35. člena ZOPOKD v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP, stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki zakonite zastopnice, bremenijo proračun.

II. V ostalem se pritožbe zagovornikov in obtožene F. F. ter pritožbe obtožene B. B., zagovornika obtoženega M. M. in zagovornice obtožene N. N. zavrnejo kot neutemeljene in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obtožena M. M. in N. N. sta dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki jo bo naknadno odmerilo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obtožene A. A., C. C., B. B., D. D., E. E. in F. F. spoznalo za krive storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem in tretjem odstavku 175. člena KZ-1 in je na podlagi tretjega odstavka 175. člena KZ-1 izreklo: obtoženi A. A. kazen 3 leta in 6 mesecev zapora ter denarno kazen v višini 250 dnevnih zneskov, pri čemer je višino dnevnega zneska določilo na 35,40 EUR, kar znaša plačilo 8.850,00 EUR denarne kazni, pri čemer je obtožena dolžna denarno kazen plačati v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti sodbe dalje, v primeru neizterljivosti pa se kazen izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska določi en dan zapora; obtoženi B. B. kazen 1 leto in 6 mesecev zapora in obtoženi F. F. kazen dve leti zapora. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obtoženim C. C., D. D. in E. E. izreklo pogojno obsodbo, v kateri jim je na podlagi tretjega odstavka 175. člena KZ-1 določilo kazni: C. C. in D. D. 1 leto in 6 mesecev zapora, E. E. pa kazen 2 leti zapora, ki ne bodo izrečene, če obtoženi C. C. in D. D. v preizkusni dobi dveh let, obtoženi E. E. pa v preizkusni dobi treh let ne bodo storili novega kaznivega dejanja. Obtožena M. M. in N. N. je spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena KZ-1 in jima na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri jima je na podlagi prvega odstavka 175. člena KZ-1 določilo kazen 9 mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženca v preizkusni dobi 1 leta in 6 mesecev ne bosta storila novega kaznivega dejanja. Na podlagi 56. člena KZ-1 je obtoženima A. A. in B. B. v izrečeni zaporni kazni vštelo čas, ki sta ga prestali v priporu od 16.12.2015 od 23.27 ure do 23.3.2017 do ure izpustitve na prostost. Na podlagi 74. in 75. člena KZ-1 je sodišče obtoženi A. A. odvzelo premoženjsko korist v višini 80.925 EUR in 200 USD, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem. Na podlagi iste določbe pa sta dolžna obtožena M. M. in N. N. nerazdelno plačati 140 EUR protipravno pridobljene premoženjske koristi. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP odločilo, da so obtoženi A. A.,C. C., D. D., M. M., N. N., F. F. in E. E. dolžni nerazdelno plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, medtem ko je obtoženo B. B. na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Na podlagi 97. člena ZKP je odločilo da morajo obtoženci nagrado in potrebne izdatke pooblaščenih zagovornikov plačati sami, plačilo potrebnih izdatkov in nagrada zagovornikov, ki so bili obtožencem postavljeni po uradni dolžnosti ali potom brezplačne pravne pomoči pa je naložilo v plačilo proračunu. Obtoženo pravno osebo gospodarsko družbo A. d.o.o. je spoznalo za odgovorno kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1, in ji na podlagi 2. točke prvega odstavka 26. člena ZOPOKD v zvezi s tretjim odstavkom 42. člena KZ-1 izreklo denarno kazen v znesku 50.000,00 EUR. Denarno kazen je obtožena pravna oseba dolžna plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe, sicer jo bo izterjal pristojni davčni organ. Na podlagi 77. člena KZ-1 je obtoženi pravni osebi A. d.o.o. naložilo v plačilo znesek 9.485,00 EUR, ki ustreza s kaznivim dejanjem doseženi premoženjski koristi, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je obtožena pravna oseba dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kar bo odmerjeno s posebnim sklepom.

2. Zagovornik obtožene A. A., odvetnik O. O. iz D., je zoper izpodbijano sodbo vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, torej iz razlogov po 3. in 2. točki prvega odstavka 370. člena, v zvezi s 373. členom in 1. točko 372. člena ZKP in zaradi kršitev ustavnih pravic in pravic Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP); podrejeno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena, v zvezi z 11. točko prvega odstavka in drugega odstavka 371. člena ZKP; podrejeno in smiselno pa tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženo A. A. in obtoženo pravno osebo oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom oziroma drugim okrožnim sodnikom posameznikom.

3. Zagovornik obtožene B. B., odvetnik P. P. iz D., se pritožuje iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter višjemu sodišču predlaga, da njegovi pritožb ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženko oprosti obtožbe, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Obtožena B. B. je vložila laično pritožbo, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da jo oprosti obtožbe, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Zagovornik obtožene C. C., odvetnik R. R. iz E. je vložil pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi v delu, ki se nanaša na obtoženo C. C. 5. Zagovornica obtožene D. D., odvetnica S. S. iz B. je vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženo D. D. oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo v delu, ki se nanaša na D. D. razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Zagovornik obtoženega E. E., odvetnik Š. Š. iz C., je vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi kršitve kazenskega zakona ter predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega E. E. oprosti obtožbe.

7. Zagovornica obtožene F. F. iz T. T. o.p. d.o.o., je zoper izpodbijano sodbo vložila pritožbo in dopolnitev pritožbe. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi, napadeno sodbo spremeni tako, da se obtoženko oprosti obtožbe, podrejeno pa naj se izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Obtožena F. F. je vložila laično pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in smiselno pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da jo oprosti obtožbe.

8. Zagovornik obtoženega M. M., odvetnik U. U. je vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predloga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 9. Zagovornica obtožene N. N., odvetnica V. V. iz F. je vložila pritožbo iz pritožbenih razlogov po 11. točki prvega odstavka 371. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZKP, po 1. točki 372. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 370. člena ZKP, po prvem odstavku 373. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 370. člena ZKP ter zaradi kršitve 23. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave). Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženko oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

10. Zakonita zastopnica obtožene pravne osebe A. d.o.o. iz C. se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da pravno osebo oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom oziroma okrožnim sodnikom posameznikom.

11. Pritožba obtožene pravne osebe je utemeljena, pritožbe zagovornikov obtoženih A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. in obtožene F. F. so delno utemeljene, pritožba obtožene B. B. in pritožbi zagovornikov obtoženih M. M. in N. N. pa so neutemeljene.

12. Pritožbeno sodišče je sejo senata opravilo v nenavzočnosti obtoženih C. C., D. D. (sedaj D. D. D.), M. M., N. N., E. E., zagovornikov P. P. in Š. Š. ter državnega tožilca SDT RS, saj so bili vsi o seji v redu obveščeni in kljub temu na sejo niso prišli. Obtožena F. F. je bila na pritožbeno sejo vabljena na naslov začasnega prebivališča v Republiki H. (na tem naslovu je tudi prevzela sodbo sodišča prve stopnje) [...], vendar ji obvestila o seji sodišče ni uspelo vročiti. Ker sodišču ni sporočila spremembe prebivališča, in s soglasjem njene zagovornice, ki je bila navzoča na seji, je pritožbeno sodišče sejo opravilo v njeni nenavzočnosti. Obtoženi B. B. je bilo obvestilo o seji poslano na njen naslov v G. in po elektronski pošti, preko katere je komunicirala s sodiščem prve stopnje za prevzem sodbe. Glede na to, da obtoženka preko elektronskega naslova ni sporočila, če je prejela obvestilo o seji, upoštevajoč dejstvo, da je bil o seji pravilno obveščen njen zagovornik, ki na pritožbeno sejo ni pristopil in glede na to, da niti ona in niti njen zagovornik nista v pritožbah zahtevala, da se ju obvesti o seji pritožbenega senata, je pritožbeno sodišče, skladno s četrtim odstavkom 378. člena ZKP, sejo opravilo tudi v njeni nenavzočnosti.

**K pritožbi zagovornika obtožene A. A. in obtožene pravne osebe A. d.o.o. :**

13. Zagovornik obtožene A. A. v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje močno poseglo v opis očitanega kaznivega dejanja v modificirani obtožbi, in sicer ne le z izpuščanjem (nedokazanih trditev) iz tenorja obtožbe, temveč tudi z njihovim spreminjanjem in celo nadomeščanjem trditev z lastno ugotovljenimi, s čimer je obtožencem kršilo njihovo pravico do obrambe, saj se o spremenjenih očitkih, s katerimi so se seznanili šele dne 28.12.2018 ob poslušanju razglasitve sodbe, niso imeli možnosti izjaviti. S tem je bila kršena njihova pravica do obrambe iz 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, pa tudi pravica do poštenega sojenja, ki jo zagotavljata 6. člen EKČP in 23. člen Ustave.

14. Ker pritožnik v pritožbi ni natančno navedel (razen pri posegu v časovni opis obtožbe), s katerimi domnevno spremenjenimi obtožbenimi trditvami in z nadomeščanjem katerih obtožbenih trditev z lastno ugotovljenimi, naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo zgoraj citirane kršitve, pritožbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je na straneh 120 do 123 obrazložitve izpodbijane sodbe natančno in razumno obrazložilo, zakaj je pri posameznih obtožencih poseglo v časovni opis storitve očitanega kaznivega dejanja. Glede na to, da se je v spremenjeni obtožbi vsem obtožencem očitalo, da naj bi očitano kaznivo dejanje storili v obdobju od oktobra 2011 do 16.12.2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vse spremembe časovnega opisa, v katerega je poseglo sodišče prve stopnje, obtožencem v korist. Sodišče prve stopnje je pojasnilo tudi (stran 121 izpodbijane sodbe), zakaj je iz izreka sodbe izpustilo očitek, da naj bi bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi, kar je tudi v korist obtožencem. Pravilno je pojasnilo tudi, da je pravna kvalifikacija očitanega kaznivega dejanja za vse obtožence, razen za obtožena M. M. in N. N., ostala enaka (po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1), saj je dokazni postopek potrdil, da je bilo dejanje iz prvega odstavka storjeno proti več osebam. Za obtožena M. M. in N. N. pa je sodišče prve stopnje očitano kaznivo dejanje prekvalificiralo po prvem odstavku 175. člena KZ-1 (očita se jima da sta zaradi izkoriščanja sodelovala samo pri prostituciji Z. Z.), kar jima je nedvomno v korist. Na straneh 122 do 123 obrazložitve izpodbijane sodbe je tudi jasno in argumentirano obrazložilo ostale posege v opis očitanega kaznivega dejanja iz tenorja spremenjene obtožbe, pri čemer je tako iz obrazložitve kot tudi iz primerjave opisov spremenjene obtožbe in izreka izpodbijane sodbe razvidno, da je v vseh primerih iz opisa izpustilo besedilo ali ga spremenilo v korist obtožencev oziroma obtožene pravne osebe, zato do prekoračitve obtožbe ni prišlo in s tem tudi ne do bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ker je sodišče prve stopnje opis očitanega kaznivega dejanja iz spremenjene obtožbe spremenilo zgolj obtožencem v korist, pri tem pa dejanja, ki je predmet obtožbe ni spremenilo v neko popolnoma drugo kaznivo dejanje, tudi ni prišlo do očitanih kršitev pravic obtožencev iz 23. in 29. člena Ustave in 6. člena EKČP. Prav tako sodišču ni mogoče očitati, da je s tem "prevzelo funkcijo tožilstva", kakor to v pritožbi zatrjuje zagovornik, in da obtožencem ni bila zagotovljena pravica da o obtožbi odloča neodvisno in nepristransko sodišče. 15. Pritožbeno sodišče se ne more strinjati s pritožnikom, da je protispisen in v nasprotju z izvedenimi dokazi in razlogi sodbe očitek iz izreka sodbe, da naj bi A. A. zaradi izkoriščanja prostitucije deklet organizirala prevoz deklet iz G. v H., jih v H. prevzemala in nastanila, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe jasno in natančno obrazložilo kako so posamezna dekleta, ki so navedena v izreku izpodbijane sodbe, prišla v H., kje so se namestila in na kakšen način so delala za lokala B. ter A., ki sta delovala v okviru družbe A. d.o.o. in B. d.o.o., za svoje trditve pa je navedlo tudi prepričljive razloge, ki temeljijo na izvedenih dokazih. Vsem obtožencem pod točko I/A izreka sodbe se očita, da naj bi storili kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po prvem v zvezi s tretjim odstavkom 175. člena KZ-1, ki ga stori kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji več oseb. Iz opisa očitanega kaznivega dejanja je jasno razvidno kdaj in na kakšen način so posamezni obtoženci zaradi izkoriščanja sodelovali pri prostituciji deklet v nočnih klubih B. in A., zato so očitki pritožnika o nesklepčnosti, nerazumljivosti in nekonkretiziranosti, povsem neutemeljeni. Pojma "nadziranje" in "odrejanje dela" sta sama po sebi že dovolj jasna, da ju ni potrebno še posebej konkretizirati, sodišče prve stopnje pa je v razlogih sodbe (strani 101 do 108) natančno pojasnilo kako je potekalo nadziranje deklet in kako so jim obtoženci odrejali delo. Glede tako imenovanega "odkupa dekleta", kar pomeni da stranka plača za "24 ur koriščenja spolnih uslug", se ta očitek v izreku sodbe zatrjuje le pri Ukrajinki A. F. (točka I/A/1 izreka sodbe), kar je sodišče prve stopnje tudi natančno in prepričljivo obrazložilo na straneh 57 do 64 obrazložitve izpodbijane sodbe. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da tako imenovani "odkup dekleta" pomeni, da lahko stranka v 24-tih urah kadarkoli in kolikokrat hoče od dekleta koristi spolne usluge in ne, "da bo moralo dekle opravljati spolne storitve v trajanju 24 ur", kot to v pritožbi napačno zatrjuje zagovornik. Res je sicer, da v pisnem odpravku sobe manjka točka VIII, saj se za točko VII nahaja točka IX, in da je na strani 103 obrazložitve sodbe v oklepaju navedeno "naštej nekaj prisluhov", vendar je iz vsebine obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da gre le za pisni napaki in da pisno izdelana sodba vsebuje vse, kar je predpisano v 364. členu ZKP.

16. Zagovornik obtožene A. A. v pritožbi navaja, da je bistveni element kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena KZ-1, sodelovanje pri prostituciji zaradi izkoriščanja. Pri tem gre lahko zlasti v sedanjem tržno-gospodarskem sistemu zgolj za izkoriščanje v ekonomskem smislu (pri tem citira sodbo VS v Ljubljani z dne 23.1.2018, opr. št. II Kp 58554/2012, ko je višje sodišče zavzelo dokaj jasno stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije le v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, da ima korist od prostituiranja in prejema denar). Ker zakonodajalec zakonskega znaka "izkoriščanja" ni definiral, je po mnenju zagovornika to v nasprotju z načelom lex certa, ki je sestavni del načela zakonitosti v kazenskem postopku iz 28. člena Ustave. Presoja tega zakonskega znaka je povsem puščena sodni praksi, ki je neenotna in povsem nepredvidljiva, kar omogoča neenako obravnavanje, kar je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Ob pomanjkanju zakonske opredelitve pojma izkoriščanja je zato argumentacija sodišča, po kateri že vsako sodelovanje pri prostituciji drugega, iz katerega imajo sodelujoči določeno (ekonomsko) korist, predstavlja izkoriščanje, pravno zgrešeno in je z izpodbijano sodbo kršen kazenski zakon iz 1. točke 372. člena ZKP. V obravnavanem primeru niti obtoženci in niti obtožena pravna oseba niso zadržali plačil opravljanja spolnih storitev, ki so jih dekleta prejela "na roke", saj so dekleta obdržale celoten znesek, ki jim je bil plačan s strani koristnika spolnih storitev.

17. Zmotno je naziranje pritožnika, da je zakonodajalec s tem, ko zakonskega znaka izkoriščanja ni definiral niti primeroma, kršil načelo lex certa. Zakonski znaki kaznivega dejanja so pravni pojmi, s katerimi so v kazenskem zakoniku opisana posamezna kazniva dejanja. V zakonu so tako navedeni abstraktni opisi kaznivih dejanj, ki niso konkretno opredeljeni, saj to ni naloga zakonodajalca. Kdaj gre v konkretnem primeru za izkoriščanje, presoja sodišče v vsakem primeru posebej in sicer glede na konkretna dejstva in okoliščine kaznivega dejanja. V kazenskem zakoniku je več zakonskih znakov opredeljenih na abstraktni ravni in sodna praksa je tista, ki takšen zakonski znak napolni. Takšen način definiranja zakonskih znakov ni v nasprotju z načelom lex certa, ki je določeno v 28. členu Ustave RS. Da se vprašanje, ali je zakonski znak izkoriščanja prostitucije podan, presoja skozi ugotovitve dejanskega stanja, tudi ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ki sta določena v 14. in 22. členom Ustave RS. Presoja, ali je obdolženec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja, je vedno odvisna od presoje dejanskih okoliščin, ugotovljenih v kazenskem postopku. Tudi ESČP je v sodbi velikega senata S.M. proti I. z dne 25.6.2020 presodilo, da je vprašanje, ali je podano izkoriščanje prostitucije dejansko vprašanje, ki ga je potrebno presojati na podlagi v postopku ugotovljenih okoliščin, v povezavi s pozitivno pravno ureditvijo v posameznih državah.1

18. Pri zakonskem znaku očitanega kaznivega dejanja "kdor zaradi izkoriščanja" gre za normativni zakonski znak vrednostne narave. Vprašanje je kako ga vsebinsko napolniti, saj zakonodajalec ni niti primeroma navedel nekaj izvršitvenih oblik, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod pojem izkoriščanje. Zato je pomen sodne prakse velik in njegova naloga je, da ga prek obravnavan primerov vsebinsko napolni. Dobrina, zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1 je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Pri avtonomiji osebe gre za posege v ekonomsko svobodo (ekonomsko izkoriščanje) kakor tudi za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja, med katere spada na primer omejevanje prostosti gibanja, vsiljevanje določenih strank, načina, kraja in drugih značilnosti delovanja osebe, ki se prostituira.2

19. Pritožnik tudi ne more uspeti s trditvijo, da sodna praksa glede vprašanja izkoriščanja prostitucije ni enotna, pri čemer se sklicuje na pravnomočne in nepravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani. Skrb za enotnost sodne prakse in njeno usmerjanje je v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča pokaže, da je ta enotna in kot prepovedano šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih, ter poseg v pravico do samoodločbe. Tako je presodilo, da zakonski znak "zaradi izkoriščanja prostitucije" pomeni, da imata obtoženca korist od prostitucije in prejemata denar3, da višina protipravno pridobljene premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1,4 zavrnilo je stališče, da bi bil zakonski znak izkoriščanja prostitucije podan le, če bi obsojenca dekletom pobrali polovico zaslužka,5 ter da kontinuirano izvrševanje kaznivega dejanja, ki predstavlja utečen in donosen posel, dogovarjanje v imenu deklet za srečanje s strankami, dejansko vodenje in nadziranje prostitucije, predstavlja izkoriščanje prostituiranja.6 Takšno razumevanje izkoriščanja prostitucije je tudi skladno z mednarodnimi akti, h katerim je pristopila tudi naša država. Tako je v 1. členu Konvencije Združenih narodov iz leta 1950 za preprečevanje in odpravljanje trgovine z osebami in izkoriščanje prostituiranja drugih v drugem odstavku 1. člena zapisana zaveza, da se kaznuje izkoriščanje prostitucije drugih oseb, četudi ta soglaša s prostituiranjem.

20. Namen koristoljubnosti se kaže tudi v tem, da je storilec tisti, ki določa cene storitev in s tem višino svojega zaslužka (od vsake stranke želi prejeti svoj del zaslužka). Izkoriščanje se kaže tudi v nadzoru nad žrtvijo. Storilec lahko omejuje ali nadzoruje žrtvino gibanje, preverja s kom se druži in nadzoruje njeno komunikacijo z drugimi osebami. Sodišča utemeljujejo izkoriščanje pri pridobivanju zaslužka tudi z izkoriščanjem denarne stiske žrtve oziroma njenih slabih življenjskih razmer.7 Za presojo zakonskega znaka izkoriščanja ni bistven zaslužek deklet. Bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb. V primeru, ko gre za ekonomsko izkoriščanje, vprašanje načina pridobitve ali izplačila denarja, za obstoj kaznivega dejanja ni pravno relevantno.

21. Iz izreka sodbe je razvidno, da se obtožencem očita, da so dekleta v nočnih klubih B. v B. in A. v C. izkoriščali tako, da so jih nadzirali, jim odrejali delo ter za koriščenje spolnih uslug deklet od strank zahtevali plačilo, saj so smela dekleta imeti spolna dejanja šele, ko so o tem obvestile njih in potem, ko so stranke za to najprej plačale obtožencem v obliki nakupa šampanjca za najmanj 140 EUR; dekleta pa so v primeru kršitev in zamujanja na delo tudi finančno kaznovali.

22. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe (strani 122 do 124; 32 do 33, 42 do 45) na podlagi poročil in zaslišanj tajnih delavcev, prestreženih pogovorov (IRA-1 št. 7056, 20783, 22508), prestreženih telefonskih pogovorov med A. A. in Ž. Ž., med A. A. in A. B., med A. A. ter osebo z imenom A. C., A. A. in E. E., A. A. in B. B. ter A. A. in A. D. ter na podlagi zasežene listinske dokumentacije, tudi po oceni pritožbenega sodišča onkraj razumnega dvoma zaključilo, da se je v lokalih za koriščenje spolnih uslug deklet od strank zahtevalo plačilo, da so bila dekleta navedena v izreku izpodbijane sodbe s strani obtožencev izkoriščana za namen prostitucije, saj so lahko odšle s stranko v separe, prive ali na odkup šele po predhodnem plačilu natakarici za šankom lokalov. Obvezni nakup šampanjca je bil le pretveza za odhod v intimnejše prostore, toliko bolj očiten pa je bil tako imenovani odkup, ko stranka niti ni bila prejemnica šampanjca, temveč si je s plačilom okoli 350 EUR med tednom in 500 EUR v času vikenda zagotovila dalj časa trajajočo družbo dekleta, vključno s spolnimi uslugami. Na podlagi zaslišanja in poročil tajnih delavcev ( TD 6012 in TD 6011 in TD 6013), zasežene listinske dokumentacije (sporazum, delovni pogoji, pravilnik kluba, interni pogoji dela) pa je tudi natančno in argumentirano obrazložilo (strani 101 do 108 obrazložitve) kakšna pravila so veljala za dekleta v lokalih A. A., in sicer: v primeru zamude na delo so bila dekleta kaznovana z denarnimi kaznimi (60 EUR v primeru do ene ure zamude, 150 EUR v primeru dve urne zamude in tako dalje vse do 350 EUR); F. F. prve pol leta redno nadzira dekleta, jih kliče v prostem času in poizveduje kje so zaradi nevarnosti, da bi se dekle dogovorilo s stranko v nočnem klubu, nato pa bi z nudenjem seksa služilo izven kluba in brez njene vednosti; deklet stranke iz kluba ne smejo odpeljati brez predhodnega dogovora in morajo za izpad dela v lokalu plačati 350 EUR na dan med tednom in 500 EUR na dan med vikendom; dekleta ne smejo delati v klubih konkurence, z denarno kaznijo so bile kaznovane, če so se v lokalu napile ali če so zaspale; če se dekle nahaja v prive-ju brez plačila za čas ali brez dovoljenja plača sama; uporaba mobilnega telefona v službi je bila prepovedana, če tega niso upoštevale so bile denarno kaznovane; v prostem času niso smele voditi stranke v svoje stanovanje, najstrožje jim je bilo prepovedano obiskovati ali se nahajati na območju hotelov, prenočišč, zasebnih apartmajev, savn, bazenov, v prostem času je bilo dekletom prepovedano nudenje spolnih storitev. Iz evidenc, ki so bile zasežene v lokalih A. A. je razvidno, da so bile vodene evidence o prisotnosti, konzumiranih pijačah, kazenskih točkah, obračunavanju izplačil dekletom. Določilo, da dekle še tri leta po prenehanju trajanja pogodbe ne sme oditi na delo k drugemu delodajalcu, je praktično pomenilo, da je bilo dekle postavljeno pred dejstvo, da dela za A. A. ali je tri leta brez dela v H., česar si dekleta upoštevajoč njihova premoženjska stanja, ko so sama izpovedala, da so v G. prejemala izjemno nizke plače, niso mogla privoščiti.

23. Iz izreka in razlogov izpodbijane sodbe torej jasno in nedvoumno izhaja, da je šlo v obravnavani zadevi za ekonomsko izkoriščanje deklet, saj je bil predpogoj za koriščenje spolnih uslug deklet, plačilo šampanjca v višini najmanj 140,00 EUR, kar pomeni, da so ceno in s tem višino svojega zaslužka določali obtoženci. Res je sicer, da so nato dekleta še sama zaračunala strankam svoj del zaslužka za koriščenje spolnih uslug, vendar so obtoženci od vsake spolne usluge zaslužili najmanj 140 EUR, kar pomeni, da so od prostitucije imeli korist. Res je sicer, da so bili vsi obtoženci (razen obtoženih M. M. in N. N.) zaposleni v lokalih in podjetjih last obtožene A. A., vendar to še ne pomeni, da od prostituiranja deklet niso imeli nobenih koristi. Njihov zaslužek oziroma plača, ki so jo prejemali za delo v lokalih, je bil zagotovo odvisen tudi od prometa v posameznem lokalu. V točki 22 te sodbe je pojasnjeno tudi kako so obtoženci vršil nadzor nad dekleti in tudi to, da so obtoženci izkoriščali denarno stisko žrtev, kar vse predstavlja zakonski znak "zaradi izkoriščanja prostitucije", kot izhaja iz zgoraj citirane sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

24. Očitek pritožnika, da je opis očitanega kaznivega dejanja pod točko I/A izreka sodbe nerazumljiv, ker v točkah od 1 do 7 izreka izpodbijane sodbe nikjer ne izhaja, da naj bi tajni policijski delavci v zameno za ponujeno spolno storitev posameznih deklet, kaj plačali oziroma, da bi obtoženci zahtevano plačilo od tajnih delavcev tudi prejeli, je neutemeljen. Res je sicer, da se v navedenih točkah izreka sodbe zgolj navaja, da so obtoženci od tajnih delavcev zahtevali plačilo določenih zneskov, vendar je v uvodnem delu točke I/A izreka, ki ga je potrebno brati kot celoto, navedeno, da so obtoženci zaradi izkoriščanja sodelovali pri prostituciji tako, da so smela dekleta imeti spolna dejanja s strankami šele, ko so o tem obvestile obtožence in potem, ko so stranke za spolna dejanja najprej plačale njim v obliki nakupa šampanjca za najmanj 140 EUR. Iz celotnega opisa pod točko I/A izreka sodbe je tako razvidno, da so morali tajni delavci za koriščenje spolnih uslug deklet obtožencem plačevati vnaprej. Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je najpogosteje plačilo šampanjca, ki je bil predpogoj za koriščenje spolnih uslug strank, znašalo 150 EUR (stran 55 obrazložitve). Ker pa se je v tenorju spremenjene obtožbe obtožencem očitalo, da "so stranke za spolne usluge najprej plačale obtožencem v obliki nakupa šampanjca za najmanj 140 EUR", sodišče tega zneska ni moglo spremeniti v škodo obtožencem (na znesek najmanj 150 EUR) in je ta očitek, ki je obtožencem v korist, pustilo v izreku sodbe, kar je tudi ustrezno obrazložilo v razlogih sodbe (stran 123).

25. Sodišče prve stopnje je na strani 122 obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, zakaj je opis dejanja spremenilo tako, da je besedilo "najmanj 72 deklet" nadomestilo z besedilom "najmanj 10 deklet". Pojasnilo je, da je dokazni postopek pokazal, da se v nočnih klubih A. A. za namen prostitucije niso izkoriščala vsa dekleta, temveč samo tista, ki so se za to sama odločila. Strinjati pa se je potrebno s pritožnikom, da v izreku sodbe niso navedena vsa omenjena dekleta, temveč samo osem deklet, saj za dekleti, A. E. in G. G., ki sta navedeni v izreku izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da naj bi se izkoriščala za namen prostitucije. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče opis dejanja pod točko I/A izreka sodbe spremenilo tako, da je v drugem odstavku izpustilo besedilo "G. G. z vzdevkom I. I."; v tretjem odstavku število "10" nadomestilo s številom "8"; v 4. točki izpustilo besedilo "ter G. G. z vzdevkom J. J." in "dvema dekletoma G. G. z vzdevkom J. J. in"; v 5. točki izpustilo besedilo "A. E. in" ter v nadaljevanju besedilo spremenilo tako, da je besedo "katerih" nadomestilo z besedo "katere" ter besede "ju" z besedami "jo".

26. Glede točke I/B se pritožbeno sodišče strinja s pritožnikom, da ni dokazano, da naj bi obtožena A. A. organizirala prihod Z. Z. iz A. v B., saj tako iz zagovora obtožene A. A. kot tudi iz izpovedbe L. L. izhaja, da je L. L. sama prišla v H. in navezala stik z A. A.. Zato je pritožbeno sodišče v izreku opisa dejanja pod točko I/B izpustilo besedilo: "prihod Z. Z. iz A. v B. pa je od 21.5.2015 do 29.5.2015 organizirala A. A.".

**Glede dejanja pod točko 1 (A. F. z vzdevkom A. G.):**

27. Pritožbena trditev, da iz izpovedbe TD 6011 izhaja, da v znesek 500 EUR, ki ga je plačal C. C. za 24 urno druženje z A. G., ni bilo vključeno tudi plačilo za morebiti opravljeno spolno storitev, saj se je bilo glede tega potrebno z dekletom še zmeniti, je protispisna. Sodišče prve stopnje je na straneh 57 do 64 obrazložitve izpodbijane sodbe natančno opisalo kako je potekalo srečevanje in dogovarjanje TD 6011 in A. F. - A. G. v nočnem lokalu B.. Iz izpovedbe TD 6011 in poročil o tajnem delovanju izhaja, da sta se v lokalu prvič srečala dne 20.2.2015, nato sta ostala v komunikaciji preko njunih telefonskih številk, v lokalu sta se ponovno srečala 4.4.2015, ko je A. G. TD 6011 povedala, da spolnih uslug v lokalu B. ne nudi, saj prostor zadaj zanjo ni primeren in urejen za kaj takega. Predlagala mu je, da v kolikor želi njene kompletne usluge, kar zajema druženje in nudenje spolnih uslug, plača natakarici in vodstvu lokala za točilnim pultom 500 EUR in se bosta družila celo noč, do osme zjutraj. Nato sta se dogovorila, za srečanje 9.4.2015, ko je TD 6011 prišel ponjo v klub v večernih urah, kjer mu je C. C. dejala, da mora za najem dekleta 24 ur plačati 500 EUR, kar je TD 6011 tudi storil in ji izročil bankovec za 500 EUR, nato pa sta šla v hotel v Solkanu, kjer sta najela sobo.

**Glede dejanja pod točko 2 (Dominikanka po imenu A. H. – z vzdevkom A. I.):**

28. Pritožbeno sodišče se ne more strinjati s pritožnikom, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je plačilo 270 EUR vključevalo tudi izvedbo spolne storitve zmoten in v nasprotju s poročilom in izpovedbami tajnih policijskih delavcev. Kljub temu, da je natakarica D. D. za znesek 270 EUR, ki ga je plačal TD 6013 v nočnem lokalu B., izdala račun, iz katerega izhaja, da je zaračunala 6 kratni prive show po 45 EUR, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je ta znesek dejansko predstavljal plačilo spolnih uslug A. I. TD 6013 in ne tega, kar je napisano na računu. Glede na to, da iz poročil in zaslišanj TD 6013 in tudi TD 6011 izhaja, da je A. I. v B. klubu v noči iz 10. na 11. 4. 2015 TD 6013 ponudila druženje, vključno z nudenjem spolnih uslug, da je TD 6013 natakarici D. D. za eno uro druženja z A. I. plačal 270 EUR, A. I. osebno pa izročil še 200 EUR, da sta nato odšla v sobo, ki se nahaja v bližini plesišča in se jo lahko zapre z vrati, kjer je A. I. TD 6013 tudi ponudila spolne usluge, se tudi pritožbeno sodišče strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da je šlo v resnici za plačilo nudenja spolnih uslug in ne 6 kratni prive šov, kot je zapisano na računu. Strinjati se je potrebno s sodiščem prve stopnje tudi v tem, da bi bilo zelo nenavadno, da bi gost že vnaprej plačal šest prive šovov, ne da bi sploh vedel kako takšen šov izgleda, poleg tega pa še dekletu na roke izročil 200 EUR, kar pomeni da bi ga to stalo skupaj 470 EUR. Zaključek sodišča prve stopnje, da je D. D., ki je v tem primeru izdala blagajniški račun, le-tega morala nekako "opravičiti", saj računa ni mogla natisniti za nudenje spolnih storitev, na ceniku pa tudi niso imeli nobenega šampanjca v vrednosti 270 EUR, je po mnenju pritožbenega sodišča logičen in prepričljiv. Nenazadnje pa o sitemu prilagajanja vsebine izdanih računov v tem klubu priča tudi prestrežen pogovor med obtoženo A. A. in A. B. št. 6116 z dne 26.5.2015 (stran 68 obrazložitve izpodbijane sodbe).

**Glede dejanja pod točko 3 (A. J.):**

29. Po mnenju zagovornika je očitek v izreku sodbe, da naj bi A. J. v noči iz 19. na 20.5.2015 v nočnem klubu B. TD 6011 ponudila koriščenje spolnih uslug, B. B. pa je za koriščenje teh spolnih uslug od TD 6011 zahtevala plačilo 150 EUR, zmoten in v nasprotju z dokazi, na katere se sodba opira. S takšno argumentacijo se pritožbeno sodišče ne strinja. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišče upravičeno verjelo poročilu in izpovedbi TD 6011, da je iz 19. na 20.5.2015, za eno uro druženja, z dekletom po imenu A. J. v separeju, ki je vključevalo tudi nudenje spolnih uslug, plačal B. B. steklenico šampanjca v vrednosti 150 EUR. Da je A. J. v nočnem klubu B. ponujala spolne usluge strankam je namreč razvidno tudi iz poročil TD 6011 z dne 27. na 28.5.2015 in dne 3.6.2015, bila pa je tudi eno od deklet zaradi katerih je bil za zlorabo prostitucije obsojen A. K., bivši mož obtožene A. A.. Da je A. J. hodila na več tako imenovanih "odkupov" (možnost 24 urnega koriščenja spolnih uslug) je razvidno tudi iz prestreženih telefonskih pogovorov med A. D. in A. A.. To, da med A. J. in TD 6011 kritične noči ni prišlo do spolnega odnosa ni sporno, vendar je TD 6011 za spolne usluge A. J. plačal v naprej, koristil pa jih ni zato, ker je imel taka navodila s strani koordinatorja A. L., kar je slednji zaslišan kot priča tudi potrdil na sodišču. **Glede dejanja pod točko 4 (Ukrajinka z imenom A. M.):**

30. Strinjati se je potrebno s pritožnikom, da ni dokazano, da naj bi v noči iz 23. na 24.5.2015 dekle z imenom A. M. trem neznanim strankam ponudila koriščenje svojih spolnih uslug, za koriščenje svojih spolnih uslug pa je bilo zahtevano vsakokrat plačilo vsaj 150 EUR, sodišče prve stopnje pa tega v izpodbijani sodbi tudi ni obrazložilo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ta očitek izpustilo iz izreka I/A/4- prva alineja sodbe. Očitek, da je dekle z imenom A. M. koriščenje svojih spolnih uslug dne 23.7.2015 ponudila TD 6011, za koriščenje spolnih uslug dekleta z imenom A. M. pa je F. F. od TD 6011 zahtevala plačilo 200 EUR, izhaja iz poročila in izpovedbe TD 6011. Tako A. M. kot tudi natakarica (F. F.) sta namreč TD 6011 povedali, da mora za enourno zasebno druženja v zaprtem separeju plačati šampanjec za 200 EUR, če pa si bo zaželel spolnih uslug, bo A. M. dodatno plačal še 150 EUR. TD 6011 je najprej natakarici plačal 200 EUR za šampanjec, nakar mu je le-ta pokazala zasebni prostor, kamor sta se namenila z A. M., kateri je nato plačal še 150 EUR za spolne usluge. Da je bila A. M. namenjena predvsem za nudenje spolnih uslug tistim strankam, ki so predhodno plačale šampanjec, je sodišče prve stopnje sklepalo tudi na podlagi prestreženih telefonskih pogovorov med A. A. in A. B., A. A. in A. N. ter tudi iz poročil in izpovedbe TD 6012, kar je vse logično obrazložilo na straneh 76 do 77 izpodbijane sodbe in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na te razloge tudi sklicuje.

**Glede dejanja pod točko 4 (I. I.):**

31. Navedba pritožnika, da očitek iz izreka sodbe, da je I. I. dne 17.6.2015 v lokalu B. TD 6011 ponudila koriščenje svojih spolnih uslug, D. D. pa je za koriščenje teh spolnih uslug od TD 6011 zahtevala plačilo 150 EUR, ne ustreza vsebini dokazov, na kateri temelji sodba, ni utemeljen. Iz poročila in izpovedbe TD 6011 za dne 17.6. 2015 izhaja, da mu je je I. I. v lokalu dejala, da če se želi z njo zasebno družiti v zasebnem prostoru mora plačati 150 EUR za šampanjec, dodatnih 150 EUR pa še njej in bo deležen spolnih užitkov oziroma seksa, kar je TD 6011 sprejel in odšel s I. I. v zasebni separe, kamor jima je D. D. prinesla steklenico šampanjca in zaračunala 150 EUR, I. I. pa je zase zahtevala plačilo 150 EUR. Iz navedenih dokazov torej jasno izhaja, da je I. I. TD 6011 v lokalu ponudila koriščenje spolnih uslug, D. D. pa mu je zaračunala šampanjec, ki je bil predpogoj za koriščenje spolnih uslug.

**Glede dejanja pod točko 5 (A. O.):**

32. Pritožbena navedba, da očitek iz izreka sodbe, da je A. O. dne 7.7.2015 v A. klubu TD 6011 ponudila koriščenje svojih spolnih uslug, A. P. pa je za koriščenje teh spolnih uslug od TD 6011 zahtevala plačilo 200 EUR, ne ustreza vsebini dokazov, na kateri temelji sodba, ni utemeljena. Iz poročila in izpovedbe TD 6011 za dne 7.7. 2015 izhaja, da sta tako A. O. kot tudi natakarica A. P. v lokalu TD 6011 ponudili možnost druženja v zaprtem separeju z A. O., pri čemer bi za eno uro druženje moral plačati 200 EUR za šampanjec, dodatnih 150 EUR pa še A. O. posebej za seks, kar je TD 6011 sprejel in odšel z A- O. v zasebni separe ter natakarici plačal 200 EUR za šampanjec, A. O. pa je plačal le 100 EUR, ker več ni imel pri sebi.

**Glede dejanja pod točko 6 (A. R.):**

33. Pritožbena navedba, da očitek iz izreka sodbe, da je A. R. dne 3.9.2015 v lokalu B. TD 6011 ponudila koriščenje svojih spolnih uslug, B. B. pa je za koriščenje teh spolnih uslug od TD 6011 zahtevala plačilo 150 EUR, ne ustreza vsebini dokazov, na kateri temelji sodba, ni utemeljena. Iz poročila in izpovedbe TD 6011 izhaja, da je A. R. v lokalu TD 6011 ponudila, da če se želi z njo zasebno družiti v zasebnem prostoru mora plačati 150 EUR za šampanjec, dodatnih 150 EUR pa še njej in bo deležen spolnih užitkov oziroma seksa, kar je TD 6011 sprejel in odšel z A. R. v zasebni separe, kamor jima je B. B. prinesla steklenico šampanjca in zaračunala 150 EUR, A. R. pa je zase zahtevala plačilo 150 EUR.

**Glede dejanja pod točko 7 (A. S.):**

34. Pritožbena navedba, da očitek iz izreka sodbe, da je A. S. dne 2.10.2015 v lokalu B. TD 6012 ponudila koriščenje svojih spolnih uslug, B. B. pa je za koriščenje teh spolnih uslug od TD 6012 zahtevala plačilo 300 EUR, ne ustreza vsebini dokazov, na kateri temelji sodba, ni utemeljena. Iz poročila in izpovedbe TD 6012 izhaja, da je B. B. v lokalu TD 6012 ponudila, da če se želi s A. S. zasebno družiti v zasebnem prostoru mora plačati 150 EUR za šampanjec, dodatnih 150 EUR pa še A. S. za spolne usluge, kar je TD 6012 sprejel in odšel z A. S. v zasebni separe, plačal 150 EUR za steklenico cenenega šampanjca, A. S. pa še 150 EUR za spolne usluge. Pritožnik pa ima prav, da iz poročil in zaslišanja TD 6012 ne izhaja da bi za šampanjec plačal 300 EUR, temveč 150 EUR, zato je pritožbeno sodišče opis dejanja pod točko I/A-7 izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je znesek "300 EUR" nadomestilo z zneskom "150 EUR".

35. Iz vseh izvedenih dokazov, navedenih v točkah od 28 do vključno 34 te sodbe, je jasno razvidno, da je bilo plačilo šampanjca pogoj za koriščenje spolnih uslug. Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da izrek sodbe ne nasprotuje razlogom sodbe, prav tako je tudi pritožbena trditev, da naj bi bilo o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi listinami oziroma zapisniki, povsem neutemeljena in tudi nekonkretizirana, zato je ni mogoče preizkusiti.

**Zavrnjeni dokazni predlogi:**

36. Sodišče prve stopnje je dokazne zaključke, da se je v lokalih B. in A. vršila tudi prostitucija, oprlo ne samo na poročila in izpovedbe tajnih delavcev (TD 6011, TD 6012 in TD 6013), kot to v pritožbi zmotno zatrjuje zagovornik, temveč tudi na prestrežene telefonske pogovore IRA-1: št. 7056, 20783, 22508, prestrežene telefonske pogovore med A. A. in Ž. Ž., med A. A. in A. P., med A. A. ter osebo z imenom A. C., A. A. in E. E., A. A. in B. B. ter A. A. in A. D. in na obsežno listinsko dokumentacijo, s katero je razpolagalo. Tekom dokaznega postopka je zaslišalo kar nekaj gostov lokalov, vendar nihče od njih ni potrdil, da bi bili v lokalih deležni spolnih uslug. Njihove izpovedbe je sodišče prve stopnje ocenilo tako posamično kot tudi v kontekstu povezave z vsemi izvedenimi dokazi in prepričljivo pojasnilo, zakaj jim ni verjelo. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ostalih gostov, še posebej dveh, ki sta se nahajala v separejih lokala v trenutku policijske akcije in sta z dekleti pila šampanjec, ne bi bi prišlo do drugačnih zaključkov. Nenazadnje je sodišče prve stopnje tudi obrazložilo, da vsak nakup šampanjca ni pomenil obvezno nudenja spolnih uslug (primer A. D., ki je plačal 20 šampanjcev da se je par dni zabaval z dekleti). Enako velja tudi glede dokaznega predloga pridobitve in ogleda video posnetka hišne preiskave v lokalih ob realizaciji, s čimer bi se po mnenju pritožnika sodišče lahko prepričalo, kakšni so bili prostori v obeh lokalih, v katerih ni bilo najdenih nobenih spolnih pripomočkov, niti kondomov. Da noben od obeh lokalov A. A. ni imel primernih prostorov za nudenje spolnih storitev za obravnavano zadevo ni pravno relevantno, saj se je prostitucija izvajala nelegalno, pod krinko dejavnosti nočnih lokalov, kar je sodišče prve stopnje tudi prepričljivo pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Zato je tudi logično, da je bil način delovanja njenih lokalov tak, da se prostitucija čimbolj zakrije. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnilo tudi dokazni predlog za pridobitev vse SMS komunikacije tajnih policijskih delavcev z dekleti, da bi se preverila spornost njihovih metod oziroma nezakonitost dela tajnih delavcev, predvsem verodostojnost TD 6012, ki naj bi potrditvah obrambe zapeljal B. B. in postal njen ljubimec, ko še ni bila osumljenka. Nekaj te komunikacije se nahaja v spisu in je bila med glavno obravnavo tudi predvajana in prebrana, kar pa se tiče razmerja med TD 6012 in B. B. je v točki 42 te sodbe pojasnjeno kakšno je bilo njuno razmerje ter da je bilo tajno delovanje TD 6012 zakonito, zato dodatno izvajanje dokazov v tej smeri ni potrebno. Zaslišanje priče A. V. - nepremičninskega posrednika, ki naj bi pojasnil, da sta želela A. A. in njen brat A. Z. kupiti v H. nepremičnino, za obravnavano zadevo ni pravno relevantno. Glede na obrazloženo sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov obrambe obtožene A. A. ni kršilo njene pravice do obrambe in tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

37. Sodišče druge stopnje ob preizkusu pritožbenih navedb zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ter njihove ocene, pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, to je sklop tistih dejstev in okoliščin, ki so za obravnavano kaznivo dejanje po objektivni in subjektivni strani pravno pomembna in odločilna. Na tej podlagi je, ob sicer deloma zmotnih zaključkih, kar vse je bilo obrazloženo zgoraj, sprejelo pravilno odločitev o krivdi obtožene A. A., kar je v razlogih izpodbijane sodbe izrazilo tako, da jo je mogoče sprejeti brez pomislekov, saj pri tem ni zagrešilo napak, ki se nanašajo na pravila izkušenj in logičnega sklepanja.

**Glede odločbe o odvzemu protipravne premoženjske koristi:**

38. Na podlagi prvega odstavka 75. člena KZ-1 se storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku koristi odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi.

39. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil obtoženi A. A. pri hišni preiskavi zasežen denar v skupnem znesku 80.925,00 EUR in 200 USD. Pri izračunu protipravno pridobljene premoženjske koristi je sodišče prve stopnje (stran 129-131 obrazložitve izpodbijane sodbe) izhajalo iz dejstva, da ves denar, ki je bil zasežen obtoženi A. A. pri opravi hišne preiskave, izhaja iz kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da je takšno izhodišče napačno, saj sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku v razlogih izpodbijane stopnje ugotavlja, da: 1) se v lokalih B. in A. ni vršila le prostitucija, temveč so dekleta plesala tudi striptiz, izvajale "vibra" šove, "prive" šove, "lesbo" šove, lahko so se zgolj družile s strankami in z njimi pile drage pijače; 2) za čisto vso pijačo, ki je bila prodana v obeh nočnih lokalih, računi niso bili venomer izdani; 3) čisto vsaka prodana steklenica šampanjca ni avtomatično vsakič predstavljala spolnega odnosa; 4) so se v določenem obsegu tudi „brisali računi“ za prodano pijačo za namene manjšega prikaza prometa (izpodbijana sodba stran 113). Na podlagi takšnih ugotovitev tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoč zaključek, da ves denar v gotovini, ki je bil najden in zasežen pri hišni preiskavi A. A., izvira iz kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Sodišče prve stopnje je izvajalo obširen dokazni postopek tudi v smeri ugotavljanja izvora denarja, ki ga je obtoženkino podjetje A. d.o.o. plačalo za nakup lokala v lasti podjetja C. d.o.o. in denarja, ki je bil zasežen obtoženi A. A. pri hišni preiskavi, vendar po oceni pritožbenega sodišča v predmetnem kazenskem postopku popolnoma nepotrebno. Tudi če bi zasežen denar izviral iz poslovanja obeh lokalov v lasti A. A., nikakor ni dokazano, da v celoti izvira iz kaznivega dejanja, ki je predmet tega kazenskega postopka. Nenazadnje to ugotavlja tudi prvostopenjsko sodišče samo, ko v razlogih sodbe navaja: "Sicer pa so ti finančni podatki za predmetni kazenski postopek pomembni le v toliko, da se izpostavi dejstvo, da obstaja brez vsakršnega dvoma zelo očitna razlika med poslovnimi uradnimi rezultati poslovanja podjetij A. d.o.o. in danes iz sodnega registra že izbrisane B. d.o.o., v primerjavi z razpolaganjem finančnih sredstev s strani obt. A. A. kot lastnice obeh dveh podjetij. Za preverjanje vseh finančnih podatkov, ki bi lahko izkazali vsaj približno dejansko stanje finančnega poslovanja tako obt. A. A. kot fizične osebe, kot sedaj že izbrisanega podjetja B. d.o.o. in še delujočega A. d.o.o., bi morala biti opravljena temeljita finančna preiskava, kar pa za predmetni kazenski postopek ni merodajno, saj predstavljajo navedene finančne razlike med uradnimi prihodki in pridobljenim premoženjem le indikator, da se je določen del financ pridobival na črno, vključno z zlorabo prostitucije." S takšnim zaključkom sodišča prve stopnje se strinja tudi pritožbeno sodišče, saj na to kažejo v obravnavani zadevi izvedeni dokazi. Nikakor pa ni dokazano, da naj bi ves ta denar, vključno z denarjem, ki je bil zasežen obtoženi A. A. pri hišni preiskavi, izviral iz očitanega kaznivega dejanja. Strinjati se je potrebno s sodiščem prve stopnje, da višina protipravno pridobljene premoženjske koristi ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, vendar v kolikor sodišče protipravno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ugotovi in odvzame, mora biti onkraj razumnega dvoma prepričano, da izvira iz obravnavanega kaznivega dejanja in tudi v njeno višino. Po presoji pritožbenega sodišča dokazana višina protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki je bila pridobljena z očitanim kaznivim dejanjem, predstavlja vsoto zneskov, ki so jih tajni delavci plačali obtožencem za vsakič ponujen spolni odnos deklet, ki so navedena v točki I/A 1-7 izreka izpodbijane sodbe in znaša 1.770 EUR (500 EUR C. C., 270 EUR D. D., 150 EUR B. B., 200 EUR F. F., 150 EUR D. D., 200 EUR T.K., 150 EUR B. B. in 150 EUR B. B.)8. Zato je pritožbeno sodišče v korist obtožencem opis dejanja pod točko I/A izreka sodbe v zadnjem odstavku spremenilo tako, da je znesek "80.925 EUR in 200 USD" nadomestilo z zneskom 1.770 EUR in v odločbi o odvzemu protipravne premoženjske koristi znesek "80.925 EUR in 200 USD" nadomestilo z zneskom "1.770 EUR". Glede na to, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe (strani 121 do 122) ugotovilo, da je obtožena A. A., ki je bila tudi lastnica obeh podjetij pod katerima sta oba kluba poslovala, pretežni del denarja iz protipravno pridobljene premoženjske koristi zadržala zase, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča ugotovljeno pridobljeno protipravno premoženjsko korist potrebno odvzeti prav njej.

**Glede pritožb obtožene B. B. in njenega zagovornika:**

40. Po mnenju pritožbenega sodišča je opis očitanega kaznivega dejanja, ki obtoženki očita, da je skupaj z ostalimi sostorilci od maja 2015 do 16.12.2015 v nočnem klubu B. nadomeščala A. A. ter zaradi izkoriščanja sodelovala pri prostituciji deklet: Ukrajinke A. J., za spolne usluge katere je v noči iz 19. na 20.5.2015 od TD 6011 zahtevala plačilo 150 EUR, Ukrajinke A. R., za spolne usluge katere je 3.9.2015 od TD 6011 zahtevala plačilo 150 EUR in Ukrajinke A. S., za spolne usluge katere je 2.10.2015 od TD 6012 zahtevala plačilo 300 EUR v obliki nakupa šampanjca; skupaj z ostalimi sostorilci pa so dekleta nadzirali, v primeru kršitev in zamujanja na delo pa tudi finančno kaznovali, o čemer so redno poročali A. A.; dovolj konkretiziran. Zakonski znak "sodelovanje pri prostituciji druge osebe" namreč zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo. Zajema vse oblike sodelovanja pri takem ravnanju.9 Bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb. V primeru, ko gre za ekonomsko izkoriščanje, vprašanje načina prodobitve ali izplačila denarja, za obstoj kaznivega dejanja ni pravno relevantno. Zato navedeno ne sodi v opis kaznivega dejanja. Da je v obravnavani zadevi šlo za izkoriščanje pri prostituciji in za kakšne oblike izkoriščanja je šlo, je pojasnjeno v točkah 22 in 23 obrazložitve te sodbe.

41. Tudi očitek, da iz poročil o tajnem delovanju dne 20.5., 3.9. in 2.10.2015 TD 6011 in TD 6012 ne izhaja to, kar se obtoženi B. B. očita v obtožbi, in sicer, da naj bi za koriščenje spolnih uslug navedenih deklet od tajnih delavcev zahtevala plačilo 150 oziroma 300 EUR, zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ni utemeljen. Obtožencem se v izreku sodbe očita, da so dekleta smela imeti spolna dejanja s strankami šele, ko so o tem obvestila obtožence (tudi B. B.) in potem, ko so stranke za to najprej plačale njim v obliki nakupa šampanjca za najmanj 140 EUR. Že v točkah 29, 33 in 34 obrazložitve te sodbe je pojasnjeno, da je obtožena B. B. pri dogodkih pod točko I/A-3, 6 in 7 izreka izpodbijane sodbe od od TD 6011 in 6012 za koriščenje spolnih uslug deklet A. J., A. R. in A. S. vsakokrat zahtevala plačilo 150 EUR v obliki nakupa šampanjca, pri čemer sta v vseh treh primerih tajna delavca ta znesek B. B. tudi plačala in da v navedenih primerih ni šlo zgolj za nakup šampanjca, kot skuša to prikazati zagovornik v svoji pritožbi. Koordinator A. L. je tudi izpovedal, da tajni delavci niso smeli izvesti spolnih uslug, za katere so plačevali, kar so zaslišani kot priče potrdili tudi tajni delavci. Ali je A. J. dne 20.5.2015 zase zahtevala dodatno plačilo ni pravno relevantno, saj je B. B. v vseh treh primerih tajnim delavcem zaračunala steklenico šampanjca kot pogoj za koriščenje spolnih uslug deklet in zahtevani znesek so tajni delavci tudi plačali. Plačilo za spolni odnos je bilo že plačano v obliki šampanjca in ta zaslužek je šel obtožencem, kar se zatrjuje v izreku izpodbijane sodbe. Glede na to, da je bila obtožena B. B. v lokalu B. zaposlena in je nadomeščala obtoženo A. A., je zagotovo imela korist od očitanega kaznivega dejanja. Kolikšno plačilo (razen plače) je B. B. za to prejela, ni moč ugotoviti, saj je dokazni postopek pokazal, da se vseh prihodkov klubov ni evidentiralo in da se je v klubih veliko poslovalo "na črno", torej brez računov. To, da je bila obtožena B. B. oproščena plačila stroškov kazenskega postopka, ne pomeni, da zaradi sodelovanja pri izkoriščanju prostitucije ni imela nobenih koristi. Oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka ni v ničemer povezano z njenim finančnim okoriščanjem pri zlorabi prostitucije. Da so obtoženci očitano kaznivo dejanje storili z direktnim naklepom je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo na straneh 124 do 125 izpodbijane sodbe, zato zagovornik z lastno oceno izvedenih dokazov, ne more uspeti. To, da se plesalke same odločajo ali bodo imele z določeno stranko spolni odnos ali ne, za očitano kaznivo dejanje ni bistveno in se obtožencem tudi ne očita, da naj bi dekleta silili v spolne odnose. Obtoženki se ne očita spodbujanje prostitucije ali ponujanje prostitucije, kot to v pritožbi napačno navaja zagovornik, temveč sodelovanje pri prostituciji zaradi izkoriščanja deklet. Pri tem tudi ni pomembno, če je obtožena B. B. kdaj tudi sama nudila spolne usluge. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede obtoženki očitanega kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem in tretjem odstavku 175. člena KZ-1 dejansko stanje raziskalo popolno in za svoje zaključke podalo jasne in prepričljive razloge, zaradi česar so vse pritožbene navedbe v tej smeri povsem neutemeljene. Zagovornik s ponavljanjem lastne dokazne ocene izvedenih dokazov ne more biti uspešen.

**Glede zakonitosti dokazov, na katere se opira sodba:**

42. Sodišče prve stopnje je že v sklepu z dne 17.2.2017, s katerim je kot neutemeljene zavrnilo predloge zagovornikov obtoženih A. A., B. B., A. T., D. D., E. E., F. F., A. U. in pravne osebe A. d.o.o. za izločitev listin argumentirano in prepričljivo obrazložilo zakaj je zvrnilo predlog zagovornika obtožene B. B. za izločitev vseh dokazov, zbranih na podlagi izsledkov in informacij tajnega opazovanja treh tajnih delavcev po odredbi SDT z dne 17.2.2015 in naslednjih ter dokazov, zbranih na tej podlagi ter vseh izsledkov in dokazov tajnega delovanja tajnega delavca TD 6012 v času med 17.2.2015 in 17.4.2015 in dokazov zbranih na tej podlagi, torej tudi vseh dokazov, zbranih s tajnim delovanjem vseh treh tajnih delavcev po 17.4.2015. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 27.3.2017 kot neutemeljene zavrnilo pritožbe zagovornikov, ki so se pritožili zoper citirani sklep sodišča prve stopnje in v točkah 5 do 8 sklepa tudi obrazložilo zakaj je je bila odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve predloga zagovornika obtožene B. B. za izločitev zgoraj citiranih dokazov, pravilna. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na te razloge prvostopenjskega in drugoostopenjskega sodišča sklicuje in jih potrjuje, zato zagovornik obtožene B. B. s ponavljanjem identičnih razlogov, kot jih je navedel že v prvotnem predlogu za izločitev dokazov, ne more uspeti. Da TD 6012 pri izvrševanju ukrepa tajnega delovanja ni izzival kriminalne dejavnosti (deveti odstavek 155.a člena ZKP)10 je sodišče prve stopnje razumno obrazložilo na straneh 104-106 izpodbijane sodbe. S takšnimi zaključki se strinja tudi pritožbeno sodišče. Pri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja ne bi bila pripravljena storiti (tretji odstavek 155. člena ZKP). Iz zagovora obtožene B. B. in izpovedb TD 6011 in 6012 je razvidno, da je v februarju 2015 B. B. v klubu B. opravljala delo plesalke in dekleta, ki je konzumiralo pijačo z gosti, kar pomeni, da ni imela statusa osumljene osebe, tako kot ne ostala dekleta v klubu. So pa nedvomno tako B. B. kot ostala dekleta, ki so v lokalu skrbela za izvajanje programa in pitje pijače z gosti, predstavljale vir informacij o načinu delovanja kluba. Za presojo o tem, ali je šlo za izzivanje kriminalne dejavnosti ni pomembno kako pogosto in kje sta se družila TD 6012 in obtožena B. B., kot to skušata v pritožbi prikazati obtoženka in zagovornik, temveč ali je morebiti TD 6012 B. B. napeljal k storitvi kaznivega dejanja, ki se ji očita. Jasno je, da si je moral tajni delavec najprej pridobiti njeno zaupanje zaradi tega, da bi mu kaj več povedala o sami organizaciji in delovanju kluba, kjer se je vršila tudi prostitucija. Niti iz izpovedbe B. B. in niti iz drugih izvedenih dokazov ni razvidno, da bi TD 6012 obtoženko napeljeval k storitvi očitanega kaznivega dejanja, niti da naj bi ji za spolna dejanja plačeval v klubu v obliki šampanjcev. O tem, da se je B. B. želela "naučiti posla, ki ga je opravljala A. A.", in da bi ob primerni finančni vzpodbudi "vlagatelja" tudi sama želela imeti svoj nočni klub, je TD 6012 pripovedovala sama B. B. in to šele po dobrem mesecu druženja. Šele po njuni skupni udeležbi na pikniku dne 12.4.2015, ko je bilo B. B. s strani A. A. zaupano, da organizira prihod ostalih deklet na piknik, je bil dne 18.4.2015 odrejen ukrep tajnega delovanja tudi zoper B. B.. Sodišče prve stopnje je tudi prepričljivo pojasnilo (na strani 105 do 106 obrazložitve) zakaj ni verjelo zagovoru obtožene B. B., da sta bila s TD 6012 par, da sta bila v intimnem razmerju in da naj bi jo TD 6012 zlorabil. Pri tem je tudi po presoji pritožbenega sodišča vero upravičeno poklonilo TD 6012, ki je zaslišan kot priča takšne navedbe obtoženke kategorično zanikal in izpovedal, da je z njo imel le prijateljski odnos, brez intimnosti. Sodišče prve stopnje je tudi natančno in prepričljivo obrazložilo (strani 106 do 111 obrazložitve izpodbijane sodbe) zakaj so se poročila TD 6012, razen nepomembnih podatkov, izkazala kot verodostojna. Ne le zato, ker so skladna z izpovedbo TD 6012, ker so potrjena s poročili in izpovedbami TD 6011 in TD 6013, temveč tudi zato, ker je vsebina podatkov, ki jih je ob druženju obtožena B. B. zaupala TD 6012 (pogoji pod katerimi morajo dekleta delati v lokalih A. A., pravila kluba ki so jih morala spoštovati, prepovedi v prostem času deklet), potrjena tudi z listinskimi dokazi, ki se nahajajo v spisu (sporazum, delovni pogoji, pravilnik kluba, interni pogoji dela). Tudi zagovor obtožene B. B., da slovenskega jezika, v katerem se je pogovarjala s TD 6012, ni obvladala, je ovrgla priča B. A. Glede na vse navedeno zgolj dejstvo, da TD 6012 ni zabeležil v poročilu o tajnem delovanju, da je z obtoženo B. B. prenočil v hotelu Lipa v noči iz 8. na 9.3. 2015, ne more omajati njegove verodostojnosti do te mere da mu sodišče ne bi poklonilo vere, saj je izpovedal, da je bil z obtoženko v treh hotelih (pri čemer je samo enega pozabil omeniti) in da do spolnega odnosa med njima ni prišlo, čeprav ga je obtoženka želela. Z njo je šel v hotelske sobe, ker je sama tako želela in ker je upal na konkretne informacije v zvezi kaznivih dejanj, zaradi katerih je tajno deloval. Ukrep tajnega delovanja se tudi ni izvajal v nasprotju z osmim odstavkom 155. a člena ZKP, kot to neuspešno poskušata prikazati zagovornik in obtoženka11 v svojih pritožbah, saj je iz izvedenega dokaznega postopka jasno razvidno, da se je obtoženka s TD 6012 družila prostovoljno in ga celo ostalim predstavljala kot svojega fanta, med drugim pa ga je tudi povabila na piknik, ki ga je organizirala A. A., zato do zlorabe obtoženke s strani TD 6012 ni prišlo. Glede na zgoraj navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče prve stopnje sodbe ni oprlo na nezakonite dokaze in tudi ni zagrešilo bistvene kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

**Zavrnjeni dokazni predlogi:**

43. Zagovornik obtožene B. B. uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z 29. členom Ustave RS, ker je sodišče prve stopnje kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog obrambe, da policija v spis vloži vsa SMS sporočila, prepis njihove vsebine ter izpis prometa izvršenega med obtoženko in TD 6012 (med št. ... in ...), zaradi presoje zakonitosti delovanja TD 6012 ter vprašanja vzpodbujanja kriminalne dejavnosti.

44. Ustavno sodišče je v več odločbah, ko je obravnavalo ustavno pritožbo, izrazilo stališče, da določbe tretje alineje 29. člena Ustave RS, po kateri je obtožencu zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, ni mogoče razlagati tako, da ima obtoženec pravico do izvedbe vseh dokazov oziroma da sodišče vedno krši njegovo pravico do obrambe, če ne izvede vseh dokazov, ki jih je predlagal. Pravica do obrambe je kršena, če sodišče ne izvede pravno relevantnih dokazov, pri čemer mora obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen.

45. Pritožnik z navedbami v pritožbi ni izkazal, da bi bil uspešen dokaz s pribavo vseh SMS sporočil in izpisa telefonskega prometa med telefonskimi številkami, ki sta jih uporabljala obtoženka in TD 6012, kar bi moral izkazati z določeno stopnjo verjetnosti glede na to, da je pritožbeno sodišče v točki 42 obrazložitve te sodbe pritrdilo zaključkom sodišča prve stopnje, da je bilo delovanje TD 6012 zakonito in da so bili zakoniti tudi dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi njegovega delovanja. Pojasnjeno je tudi zakaj do izzivanja kriminalne dejavnosti TD 6012 v obravnavani zadevi ni prišlo in zakaj je sodišče prve stopnje upravičeno poklonilo vero izpovedbi TD 6012 in ne zagovoru obtoženke. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje sodišču prve stopnje (stran 128 obrazložitve izpodbijane sodbe), da je glede teh vprašanj dejansko stanje raziskano do te mere, da tudi izvedba navedenega dokaza ne bi mogla prispevati k boljši razjasnitvi dejanskega stanja. Glede na navedeno sodišče prve stopnje z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni kršilo obtoženkine pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS in posledično tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.

**Glede pritožbe zagovornika obtožene C. C.:**

46. Storilec kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1 mora z namenom izkoriščanja sodelovati pri prostituciji druge osebe. Da je v obravnavani zadevi šlo za izkoriščanje prostitucije je pojasnjeno že v točkah 22 in 23 te sodbe. Za dokončanje tega kaznivega dejanja zadošča že eno ravnanje storilca, ki ga je mogoče označiti za sodelovanje pri prostituciji. Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo.12 Obtoženi C. C. se očita, da je kot natakarica v nočnem klubu B. od druge polovice avgusta 2012 do maja 2015 nadomeščala vodjo kluba A. A. (njeno mamo) ter zaradi izkoriščanja sodelovala pri prostituciji najmanj desetih deklet (pravilno najmanj osmih), med njimi Ukrajinke A. E. tako, da je v noči iz 9. na 10.4.2015 od tajnega delavca TD 6011 za 24 ur koriščenja spolnih uslug zahtevala plačilo 500 EUR. Očitek, da je obtoženka od stranke TD 6011 za 24 ur koriščenja spolnih uslug (tako imenovani odkup) zahtevala plačilo 500 EUR pomeni uresničenje zakonskega znaka "zaradi izkoriščanja sodelovati pri prostituciji" druge osebe. Glede na navedeno se pritožba obtoženkinega zagovornika, da odkup deklet ni omenjen v izreku sodbe, izkaže za neutemeljeno.

47. Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da se je v klubu B. vršila tudi prostitucija, da je prihod novih deklet in celotno organizacijo kluba imela v rokah A. A., njo pa so v lokalu B. nadomeščale C. C., B. B. in D. D., saj A. A. ni mogla biti osebno prisotna v klubih (mlajša hčerka je imela komaj 5 let), posel in pravila obnašanja pa so bila že dovolj dobro utečena, da so tiste, ki so zvečer delale kot natakarice v klubih dobro vedele kaj morajo delati. Iz izpovedbe TD 6012 je razvidno, da je bila v začetnih mesecih tajnega delovanja v klubu natakarica C. C., ki je nadzirala potek dela v klubu B., prodajala pijačo in pobirala denar. Ni se spomnil, ali je osebno zaznal, da bi C. C. kateri od strank prodala kakšen šampanjec, je pa videl, da je prejela denar za pijačo, ki je bila odnesena v razne prostore. Delovalo je, da je C. C. deležna zaupanja s strani svoje mame A. A., dokler ni prišlo do nekega incidenta in so se odnosi med njima skrhali. Od takrat naprej C. C. ni več prihajala v klub, namesto nje je A. A. v lokalu nadomeščala D. D. Sodišče prve stopnje je (na straneh 57 do 64 ) na podlagi izpovedbe TD 6011 in poročil o tajnem delovanju zaključilo, da sta se TD 6011 in A. F. ( A. G.) v lokalu B. dogovorila za srečanje dne 9.4.2015, ko je TD 6011 prišel ponjo v klub v večernih urah, kjer je C. C. TD 6011 dejala, da mora za najem dekleta 24 ur plačati 500 EUR, kar je TD 6011 tudi storil in ji izročil bankovec za 500 EUR, nato pa sta šla v hotel v Solkanu, kjer sta najela sobo. Glede na izpovedbi TD 6012 in 6011, dejstvo da je C. C. v lokalu B. delala daljše časovno obdobje (od druge polovice avgusta 2012 do maja 2015), in da je bila lastnica tega kluba njena mama A. A., tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je dobro poznala delovanje kluba, in da je vedela, da se v lokalu vrši tudi prostitucija. Glede na to, da je obtožena C. C. v lokalu B. delala kot študentka in je torej nadomeščala svojo mamo - obtoženo A. A., je zagotovo imela korist od očitanega kaznivega dejanja.13 Res je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe zapisalo (stran 122 obrazložitve), da glede na to, da so tajni delavci spolne usluge plačevali izključno z gotovino, o tem ali so in kolikšen delež od teh prihodkov so obtoženci prejeli, ni moč z gotovostjo zaključiti, a glede na hierarhično organizacijo obtožene A. A., saj je bila sama tudi lastnica obeh podjetij pod katerima sta kluba poslovala, je po mnenju sodišča prve stopnje bilo od nje tudi odvisno, kolikšen del je kateremu od soobtoženih pripadel, če sploh kakšen, kar v pritožbi izpostavlja obtoženkin zagovornik. Vendar pa je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe (stran 120), ko je preverjalo izpis TRR-ja C. C. ugotovilo tudi, da je prejemala ne samo prihodke potom študentskega servisa, temveč tudi nekaj nakazil, katerih izvor ni naveden, in da gre za pologe v skupni višini 2.350 EUR. Izvor tega denarja, ki je bil nakazan na TRR C. C. sicer ni dokazan, vendar pa je glede na izvedeni dokazni postopek jasno, da se je ves denar od prostitucije (večinoma v gotovini) stekal k obtoženi A. A., ki je sama odločila koliko bo posameznim obtožencem plačala za njihovo sodelovanje pri zlorabi prostitucije, pri čemer je zelo verjetno, da so bila ta plačila izvršena v gotovini na roko in o tem ni nobenih dokazil. Povsem jasno pa je, da so vsi obtoženci, ki so sodelovali pri zlorabi prostitucije pod vodstvom A. A. zagotovo od tega imeli kakšno materialno korist, saj je povsem logično da ne bi sodelovali pri nezakoniti dejavnosti brez ustreznega plačila. Da je temu tako, jasno izhaja tudi iz tega, da nihče od sostorilcev ni zapustil A. A., temveč je ona zaradi pomanjkanja zaupanja odpustila C. C. in D. D. 48. Glede na to, da se obtoženki v izreku izpodbijane sodbe očita, da je sodelovala pri prostituciji samo A. F. (A. G.), saj v času prostituiranja ostalih deklet v lokalu B. (Dominikanke) ni mogla sodelovati, ker je v klubu delovala le od druge polovice avgusta do maja 2015, oziroma do prevzema njenega dela s strani D. D. in B. B., ima prav zagovornik, da se obtoženki očita sodelovanje pri prostituciji zgolj ene osebe in ne več oseb. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP odpravilo tako, da je očitano ji kaznivo dejanje prekvalificiralo po prvem odstavku 175. člena KZ-1. **Glede pritožbe zagovornice obtožene D. D. (sedaj B. C.):**

49. Da je v obravnavani zadevi šlo za izkoriščanje prostitucije je pojasnjeno v točkah 22 in 23 te sodbe. Iz poročil o tajnem delovanju in izpovedb TD 6011 in 6013 je razviden potek dogajanja v klubu B. v noči iz 10. na 11.4.2015. Tako TD 6011 kot tudi TD 6013 sta potrdila, da sta potem, ko jima je A. I. povedala kako v klubu deluje sistem nudenja spolnih uslug, vprašala dekle, ki je delalo za točilnim pultom in se je predstavilo kot D., če je res potrebno plačati in kakšen je postopek, da se dobijo spolne usluge. D. jima je potrdila, da je potrebno plačati 240 EUR za lokal. Ta znesek ji je TD 6013 izročil, D. pa mu je za to dala blagajniško potrdilo. Obtoženka priznava prejem tega zneska, vendar iz njenega zagovora izhaja, da je znesek dejansko predstavljal to, kar je bilo na računu navedeno, in sicer 6-kratni prive show po 45 EUR, kar skupaj znese 270 EUR. Zakaj njenemu zagovoru ne gre verjeti, je obrazloženo že v točki 28 te sodbe.

50. Iz poročila in izpovedbe TD 6011 za dne 17.6. 2015 izhaja, da mu je je I. I. v lokalu dejala, da če se želi z njo zasebno družiti v zasebnem prostoru mora plačati 150 EUR za šampanjec, dodatnih 150 EUR pa še njej in bo deležen spolnih užitkov oziroma seksa, kar je TD 6011 sprejel in odšel s I. I. v zasebni separe, kamor jima je D. D. prinesla steklenico šampanjca in zaračunala 150 EUR, I. I. pa je zase zahtevala plačilo 150 EUR. Iz zgoraj navedenega jasno izhaja, da je I. I. TD 6011 v lokalu ponudila koriščenje spolnih uslug, D. D. pa je zaračunala šampanjec, ki je bil predpogoj za koriščenje spolnih uslug. Da je bilo plačilo šampanjca pogoj za koriščenje spolnih uslug, je razvidno tudi iz dokazov, omenjenih v točkah 28., 29., 31., 32. in 33 te sodbe.

51. Obtoženki se organiziranje dela v nočnem klubu niti ne očita. Očita se ji, da je v kritičnem obdobju nadomeščala obtoženo A. A. tako, da je vodila proces dela v nočnem klubu B. pri tem pa je za koriščenje spolnih uslug Dominikanke po imenu A. I. in B. D. od TD 6013 in 6011 zahtevala plačilo 270 in 150,00 EUR ter jih tudi prejela. Glede ne to, da je D. D. v klubu B. delala tri mesece, da je sodišče z zanesljivostjo ugotovilo, da se je ves ta čas v klubu vršila tudi prostitucija in glede na zgoraj omenjena dogodka, v katerih je obtoženka sodelovala pri prostituciji, je na dlani, da je vedela kaj se je v klubu počelo, in da tudi sama sodeluje pri zlorabi prostitucije. Zagovornica zato z lastno oceno izvedenih dokazov ne more uspeti. Pritožbena trditev, da naj bi D. D. sama pustila službo v nočnem lokalu, je v nasprotju s spisovnimi podatki. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da jo je iz mesta natakarice odpustila obtožena A. A., ker se ji je zlagala glede A. M. in nasilja, ki naj bi ga uprizoril Ć.Ć. s pajdašema. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pojasnilo tudi (stran 120 obrazložitve), da ni razpolagalo s podatki o višini prihodkov obtožene D. D., ko je opravljala delo natakarice v nočnem klubu B. in tudi iz izpisa TRR podjetij A. d.o.o. in B. d.o.o. ni razvidno, kolikšni so bili ti prihodki, saj kot je bilo izpostavljeno in ugotovljeno tudi potom prestreženega telefonskega pogovora, je D. D. v lokalu delala na črno, torej brez uradne prijave in tako, da ji je bil osebni dohodek očitno izplačan potom gotovine na roke.

52. Iz opisa očitanega kaznivega dejanja je razvidno, da se D. D. očita, da je sodelovala pri prostituciji le dveh oseb, in sicer: Dominikanki po imenu A. I. (v noči iz 9. na 10. 4.2015) in B. D. (druga alineja 4. točke). Iz opisa tudi izhaja, da je v klubu B. kot natakarica občasno nadomeščala obtoženo A. A. le v obdobju od aprila do konca junija 2015 (D. D. je prevzela delo, ko se je C. C. skregala z mamo, ko pa se je sama vpletla v dogodke z Ć.Ć., je delo od nje prevzela B. B.), zato pri prostituciji ostalih deklet (Č. Č., A. J., A. R., Ukrajinke A. S.), ki so navedene v izreku izpodbijane sodbe ni mogla sodelovati. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP tudi pri njej odpravilo tako, da je očitano ji kaznivo dejanje prekvalificiralo po prvem odstavku 175. člena KZ-1. **Glede pritožbe zagovornika obtoženega E. E.:**

53. Obtožencu se v opisu očitanega kaznivega dejanja očita, da je zaradi izkoriščanja sodeloval pri organizaciji prostitucije A. A. s tem, da jo je nadomeščal v lokalu A. od druge polovice avgusta 2012 do 16.12.2015 kot vodja delovnega procesa, s tem da je: 1) v klubu A. prevzel A. O., katere prihod v H. iz Ukrajine je organizirala A. A.; A. O. pa je TD 6011 dne 7.7.2015 ponudila koriščenje spolnih uslug, TD 6011 pa je T.K. za koriščenje le-teh plačal 200 EUR 2) na Upravni enoti Sežana urejal vstopno dokumentacijo in svetoval glede prevoza Ukrajinke A. R., katere prihod iz Ukrajine v H. je organizirala A. A., jo prevzel in nastanil ter prepeljal v nočni klub B., kjer je dne 3.9.2015 TD 6011 ponudila koriščenje spolnih uslug, TD 6011 pa je zato B. B. plačal 150 EUR. Vsem storilcem se očita tudi, da so dekleta, ki so se v obeh klubih (B. in A.) prostituirala nadzirali in jih v primeru kršitev in zamujanja na delo finančno kaznovali.

54. Storilec kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1 mora z namenom izkoriščanja sodelovati pri prostituciji druge osebe. Za dokončanje tega kaznivega dejanja zadošča že eno ravnanje storilca, ki ga je mogoče označiti za sodelovanje pri prostituciji. Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo. Glede na to, da se obtožencu očita, da je zaradi izkoriščanja deklet sodeloval pri prostituciji, ki jo je v lokalu A. organizirala obtožena A. A., iz opisa dejanja, ki se očita obtoženemu E. E., izhajajo vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Obtožencu se ne očita, da naj bi očitano kaznivo dejanje storil v sostorilstvu, kot to v pritožbi zmotno zatrjuje njegov zagovornik, temveč, sodelovanje pri organizaciji prostitucije. Z zakonskim znakom "sodeluje pri prostituciji" je udeležba spuščena na raven zakonskih znakov (pomagač je zato obravnavan kot storilec in zanj ni predvidena fakultativna omilitev kazni).14

55. Pritožbena trditev, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi v izpodbijani sodbi izostali razlogi, da je obdolženec dejanje storil naklepno, je protispisna. Sodišče prve stopnje je na straneh 111 do 113 in 124 do 125 argumentirano in prepričljivo obrazložilo zakaj je presodilo, da je obtoženec očitano mu kaznivo dejanje storil z direktnim naklepom in pritožbeno sodišče se s takšno obrazložitvijo v celoti strinja.

56. Da se je v lokalih A. in B. med drugim vršila tudi prostitucija, da je bilo plačilo steklenice šampanjca predpogoj za nudenje spolnih uslug deklet, da je šlo za zlorabo prostitucije, in da so bila dekleta, ki so navedena v izreku sodbe izkoriščana, je pojasnjeno že v točkah 22 in 23 te sodbe. Vlogo in sodelovanje obtoženega E. E. je sodišče prve stopnje prepričljivo in natančno pojasnilo na straneh 111 do 113 obrazložitve izpodbijane sodbe. E. E. je bil formalno zaposlen pri podjetju A. d.o.o. od 1.10.2011 dalje. Sodeč po prestreženih telefonskih pogovorih je bil zelo dobro seznanjen z vsemi težavami, ki so se pojavile v povezavi z urejanjem delovne dokumentacije deklet, o obnašanju deklet v klubu kot tudi izven kluba, redno je komuniciral glede organizacije dela tako z obtoženo A. A. kot tudi računovodjo, bil je na tekočem s plačami deklet, finančnim poslovanjem lokala, kot tudi poskrbel za manjša popravila v njem. Lokal A. je bil v lasti podjetja C. d.o.o., katerega družbenik je bil tudi sam vse dokler ga A. A. ni poleti 2015 odkupila. O pomenu njegove vloge priča tudi dejstvo, da je imel v podjetju A. d.o.o. od 13.6.2011 dalje vlogo direktorja, dokler ga A. A. zaradi pridobitve kredita ni "izbrisala" kot direktorja. Iz prestreženih telefonskih pogovorov (pogovor št. 13 z dne 11.5.2015, pogovor št. 5382 z dne 24.5.2015, pogovori št. 7306, 7310, 7320, 7315, 7320 7328 z dne 1.6.2015, št. 8185 z dne 3.6.2015 in drugi) izhaja da: 1) je bil obtoženi E. E. dejansko zadolžen za urejanje delovnih razmerij zaposlenih deklet pri družbah A. d.o.o. in B. d.o.o.; 2) so ga natakarice lokala A. seznanjale, če določeno dekle ni prišlo na delo. O pomenu njegove vloge priča tudi dokumentacija, ki je bila najdena v zaseženi mu elektronski napravi s fotografijami tujk, kopijami njihovih potnih listov in osnutkov pogodb za delo. Med listinami, ki jih je E. E. trgal ob prihodu policistov k izvedbi hišne preiskave, se nahaja list papirja kjer je v petnajstih točkah napisano ravnanje, ki tudi nestrokovni osebi omogoča zaključke, da če se je ravnalo po teh navodilih, se je posegalo v področje izdaje računov in stanja zalog. Obtoženi E. E. pa je ob prihodu policistov tudi trgal in dajal v WC školjko evidenco poimensko določenih dekle, ki so delala v nočnih klubih A. A., s konkretnimi zapisi kartic konzumacij, urami ter podpisi. Med imeni deklet so zapisana imena tudi tistih, za katera je sodišče z gotovostjo zaključilo, da so bila izkoriščana za prostitucijo. Glede na navedene dokaze, pri čemer se sodišče prve stopnje ni oprlo na izpovedbo koordinatorja A. L., kakor to zmotno v pritožbi zatrjuje zagovornik, je tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem na mestu zaključek, da je obtoženi E. E. vedel, da so se dekleta v lokalu izkoriščala za prostitucijo in je tudi sam sodeloval pri organizaciji prostitucije A. A. Do očitanih kršitev zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona zato ni prišlo.

57. Ker se mu v izreku opisa dejanja pod točko I/A izpodbijane sodbe očita sodelovanje pri prostituciji dveh deklet, je pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP tudi pri njemu odpravilo tako, da je očitano mu kaznivo dejanje prekvalificiralo po prvem odstavku 175. člena KZ-1. **Glede pritožb zagovornice obtožene F. F. in F. F.:**

58. Zagovornica meni, da je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na dokaze, ki bi morali biti izločeni, in sicer bi morali biti izločeni izsledki PPU odrejeni z odredbami ODT v B. Tpp-z-5/2012, začenši s 15.6.2012 in vseh nadaljnjih ter z odredbami Okrožnega sodišča v B. Pp/2013, začenši s 5.4.2013 in vsi nadaljnji izsledki po PPU, odrejenimi z odredbami SDT št. SDT-Kttp-z/24/2014 začenši s 17.2.2015 in nadaljnji ter odrejeni s strani Okrožnega sodišča v B. z odredbami I Kpd 290511/2014, začenši s 14.7.2014 ter Pp 3/2015, začenši z dnem 24.3.2015 in nadaljnjih. Vse navedeno iz razlogov, ki jih je takratni zagovornik obtoženke podal na naroku za glavno obravnavo in se obtoženka v pritožbi v izogib ponavljanja v celoti sklicuje na argumente in razloge. Izpodbijana sodba je sicer obrazložila zakaj je zavrnila predlagano izločitev dokazov, vendar obramba meni, da temu ni tako in tej obrazložitvi ni slediti. Sodišče prve stopnje je na straneh 20 do 22 obrazložitve izpodbijane sodbe natančno, argumentirano in prepričljivo obrazložilo zakaj ni sledilo predlogu takratnega zagovornika obtožene F. F. za izločitev navedenih dokazov in je njegov predlog kot neutemeljen zavrnilo. Pritožbeno sodišče se s takšno odločitvijo prvostopenjskega sodišča v celoti strinja, zato pavšalne pritožbe zagovornice, v kateri se zgolj sklicuje na obrazložitev predloga za izločitev dokazov bivšega zagovornika obtoženke, ni moč preizkusiti.

59. Po mnenju zagovornice iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je TD opravil navidezni odkup spolne storitve obtožene B. B.. Ker TD niso imeli dovoljenja za navidezni odkup storitve po 155. členu ZKP, še manj pa za dejanski odkup, sodišče ne bi smelo opreti sodbe tiste dele poročil in na tiste dele izpovedb, ki se sklicujejo na izpoved B. B., vključno z izpovedjo koordinatorja A. L. V danem primeru so bili TD angažirani zato, da zbirajo podatke, dokaze v zvezi s kataloškim kaznivim dejanjem, ne pa da opravijo dejanski odkup brez ustreznih odredb. Prostitutke bi bilo potrebno zaščititi, ne pa jih izkoriščati, kot je bilo to izvedeno z dejanskim odkupom.

60. Že v točki 42 obrazložitve te sodbe je obrazloženo zakaj TD 6012 pri izvajanju ukrepa tajnega opazovanja ni izzival kriminalne dejavnosti, da obtožena B. B. od februarja do 18.4.2015 ni imela statusa osumljenke in da TD 6012 pri svojem delovanju z B. B. ni bil v intimnem razmerju ter je pri svojem delovanju tudi ni zlorabil, zaradi česar so vsi dokazi pridobljeni s tajnim delovanjem zakoniti. Zagovornica in obtoženka s ponavljanjem lastnega videnja obravnavane zadeve in lastno oceno izvedenih dokazov ne moreta uspeti.

61. Da se je v lokalih A. in B. med drugim vršila tudi prostitucija, da je bilo plačilo steklenice šampanjca predpogoj za nudenje spolnih uslug deklet, da je šlo za zlorabo prostitucije, in da so bila dekleta, ki so navedena v izreku sodbe izkoriščana, je pojasnjeno že v točkah 22 in 23 te sodbe. Da soglašanje deklet s prostituiranjem ne izključuje kazenske odgovornosti obtožencev pa izhaja iz točke 19 te sodbe.

62. Prav tako zagovornica tudi ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja niso izkazani. Obtoženi F. F. se očita, da je zaradi izkoriščanja sodelovala pri organizaciji prostitucije A. A. s tem, da jo je nadomeščala v lokalu A. od najmanj 1.4.2013 do 16.12.2015 kot natakarica, s tem da je: 1) julija 2015 po navodilih A. A. iz Ukrajine v H. v A. zaradi izkoriščanja pri prostituciji druge osebe pripeljala Ukrajinko A. R., katero sta skupaj s E. E. 9.7.2015 prepeljala v A., nato pa so jo dne 23.7. in 28.8.2015 prepeljali v nočni klub B., kjer je A. R. spolne usluge ponudila TD 6011, B. B. pa je ta koriščenje le-teh od TD 6011 zahtevala plačilo 150 EUR in 2) v A. dne 23.7.2015 dekle z imenom A. M. koriščenje svojih spolnih uslug ponudilo TD 6011, F. F. pa je za koriščenje teh spolnih uslug od TD 6011 zahtevala plačilo 150 EUR. Vsem storilcem se očita tudi, da so dekleta, ki so se v obeh klubih (B. in A.) prostituirala nadzirali in jih v primeru kršitev in zamujanja na delo finančno kaznovali. Kot že zgoraj omenjeno za dokončanje očitanega kaznivega dejanja zadošča že eno ravnanje storilca, ki ga je mogoče označiti za sodelovanje pri prostituciji. Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo. Glede na navedeno so po mnenju pritožbenega sodišča v opisu očitanega dejanja navedeni vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja.

63. Pritožbeno sodišče se tudi ne more strinjati s pritožnicama, da obtoženki očitano kaznivo dejanje ni dokazano. Že v točki 30 obrazložitve te sodbe je obrazloženo, da je obtožena F. F. dne 23.7.2015 za nudenje spolnih uslug dekleta z imenom A. M. od TD 6011 zahtevala plačilo 200 EUR in da ji je TD 6011 ta znesek v obliki nakupa šampanjca tudi plačal. Glede Ukrajinke A. R. je v točki 33 te sodbe obrazloženo, da je le-ta dne 3.9.2015 TD 6011 ponudila koriščenje spolnih uslug, TD 6011 pa je B. B. za te usluge vnaprej plačal 150 EUR v obliki nakupa šampanjca. Glede njenega prihoda v Republiko H., ki ga je organizirala obtožena A. A. pa je iz prestreženih pogovorov med A. A. in E. E. razvidno, da je A. R. ostala brez potnega lista, ki je pogoj za delovno vizo v R H. Iz prestreženih pogovorov je nadalje razvidno, da je A. A. za pomoč A. R. da uredi dokumentacijo za prihod v H. angažirala osebo z imenom Đ. Đ.. Iz prestreženega pogovora med A. A. in F. F. z dne 7.7.2015 (št. 20268) je razvidno, da se je tega dne F. F. nahajala v G., saj jo je A. A. zaprosila, da pomaga Đ. Đ. urediti za Q. Q. Naročila ji je naj gresta na ambasado in pridobita potni list v enem dnevu, če je možno. A. A. se je bala, da če F. F. ne bo pripeljala Q. Q., jo bo izgubila in bo odšla. Tudi iz prestreženega pogovora (20274) med A. A. in Đ. Đ. in pogovora (20522) med A. A. in F. F. je razvidno, da bo F. F. dejansko pripeljala A. R. v H., ker Ž. Ž. odhaja in jo mora nadomestiti z novim dekletom. Tudi A. R. je zaslišana kot priča izpovedala, da je najprej delala v klubu A., nato pa v B. Dokumentacijo ji je v G. pomagala urediti F. F. in neki A. A. prijatelj. Na kakšen način so obtoženci dekleta, ki so se v obeh klubih (B. in A.) prostituirala, nadzirali in jih v primeru kršitev in zamujanja na delo finančno kaznovali, je obrazloženo v točkah 22 in 23 te sodbe. Zakaj sodišče ni verjelo izpovedbi priče A. R. in ostalih deklet, ki so se prostituirale v lokalih A. A., je sodišče prve stopnje razumno in prepričljivo večkrat obrazložilo v izpodbijani sodbi (strani 92, 29, 37, 69, 107, 125), zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na te razloge v celoti sklicuje. Pritožnici v pritožbah teh razlogov niti ne izpodbijata, temveč ponavljata lastno videnje obravnavane zadeve in vztrajata pri lastni oceni izvedenih dokazov, zato s pritožbo ne moreta biti uspešni. Glede na prestrežene telefonske pogovore med obtoženo A. A. in obtoženim E. E. o prihodu A. R. v H., izpovedbo priče A. R., da A. A. ni bilo vsak večer v lokalu A. in da je natakarica poskrbela, da je delo potekalo tako kot mora in da so bila vsa dekleta v službi, upoštevajoč dejstvo, da je bil obtoženi E. E. vodja delovnega procesa v lokalu A. in F. F. natakarica v tem lokalu, je povsem utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da sta A. R. v lokalu A. prevzela in nastanila prav obtožena E. E. in F. F., ki sta bila odgovorna za delovanje kluba.

64. Vlogo obtožene F. F. je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo na strani 121 obrazložitve izpodbijane sodbe. Na podlagi izvedenih dokazov je zaključilo, da je po navodilih in zaupanju A. A. skrbela za poslovanje A. v C., in sicer tako, da je najmanj od 1.4.2013 do 16.12.2015 opravljala delo natakarice v tem klubu, kar pomeni, da je njej bila zaupana vloga vodje, nadzora in odrejanja dela dekletom tekom večera, kot tudi zaračunavanja spolnih uslug in prejem denarja za te potom nakupa šampanjca, tako kot je to storila v noči iz 23. na 24.5.2015, ko je od TD 6011 zahtevala plačilo 200 EUR za nakup spolnih uslug A. M. S takšnimi zaključki sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Da obtožena A. A. pogosto ni bila prisotna v njenih lokalih, je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo na več mestih obrazložitve izpodbijane sodbe, nenazadnje pa je to potrdila tudi priča A. R. 65. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ocenjuje, da so odločilna dejstva v izpodbijani sodbi glede obtoženki očitanega kaznivega dejanja pravilno in v celoti ugotovljena, sprejeti zaključki pa podrobno in prepričljivo obrazloženi. Zagovornica in obtoženka z lastno oceno izvedenih dokazov zato ne moreta uspeti.

66. Sodišče prve stopnje ni verjelo obtoženi F. F., da je razpolagala z gotovino v višini 70.000 EUR, ki naj bi jih posodila obtoženi A. A. za nakup lokala podjetja C. d.o.o., kar je tudi obširno obrazložilo v razlogih sodbe (stran 117-118). Pri tem sicer zaključuje, da ji verjame za 27.000 EUR, ki naj bi jih prejela iz naslova prodaje kamiona v G., ker je o tem sodišču predložila pogodbo. Za preostali znesek pa na podlagi obširne analize TRR računa obtožene F. F., kjer ugotovi, da njeni prihodki iz naslova plač v letih 2012 do 2015 znašali od 380 do 500 EUR mesečno, na njenem TRR-ju pa je bilo zaznati nekaj večjih prilivov neznanega izvora (v letu 2014 v znesku 17.520 EUR, v letu 2015 pa 33.000 EUR) ter prestreženega telefonskega pogovora med A. A. in A. V. (št. 2425), iz katerega je razvidno, da je A. A. A. V. naročila naj računovodja sestavi pogodbo na ime F. F. za znesek 70.000 EUR, zaključuje, da je izvor tega denarja dejansko neznan, kar omogoča sklepanje, da je verjetnost, da je obtožena F. F. ta denar prejela od družine ravno tolikšna kot verjetnost, da je bil pridobljen potom nezakonitega poslovanja podjetja A. d.o.o. in lastnice A. A., ki ga je F. F. kot zaupanja vredna položila v določenem obdobju na svoj račun z namenom, da ko bo ta vrnjen A. A., bo zanj sklenjena ustrezna posojilna pogodba in to brez roka vračila in brez obresti.

67. Obtožena F. F. je že tekom postopka navajala, da je denar, ki ga je posodila A. A., prinesla sama ali njena mati ali njena hči iz Ukrajine, kar je razvidno iz datumov na žigih v njenem potnem listu in iz datumov pologov na račun. Iz Ukrajine je začela prinašati denar v H., ker se je v G. začela vojna in si je v H. želela kupiti stanovanje. Denar je prejela od prodaje vozila in od oddajanja stanovanj v najem v G. ter tudi iz osebnih prihrankov njene prejšnje službe. V pritožbi pa je tudi priložila nove dokaze, in sicer: izjavi njene matere in hčere, iz katerih izhaja, da je njena mati lastnica treh stanovanj v G., od katerih je dve na njeno ime kupila F. F., eno pa je podedovala, da so bila vsa tri stanovanja oddana v najem in da sta obe denar iz naslova prejetih najemnin iz Ukrajine nosili v H.; kupoprodajno pogodbo z dne 30.7.2009, izpiska iz državnega registra sklenjenih pravnih poslov z dne 25.7.2009 in 7.9.2019, izjavo najemnika motornega vozila z dne 20.3.2013, registracije lastninskih pravic na nepremičninah, izpisek prometa pri A banki za leta 2013, 2014 in 2015, podatke o gotovinskih dvigih pri A banki in podatke o uvoženem denarju in gotovinskih posojilih A. A. ter fotokopije potnih listov.

68. Glede na to, da se obtoženi F. F. ne očita storitev kaznivega dejanja pranja denarja po 245. členu KZ-1, temveč kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, pri čemer ni onkraj razumnega dvoma dokazano (sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo navaja, da je verjetnost, da je obtožena F. F. ta denar prejela od družine ravno tolikšna kot verjetnost, da je bil pridobljen potom nezakonitega poslovanja podjetja A. d.o.o. in lastnice A. A.), da bi denar, ki naj bi ga obtožena F. F. posodila obtoženi A. A. za nakup poslovnega prostora od podjetja C. d.o.o., izviral iz kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, so po presoji pritožbenega sodišča izvedeni dokazi v tej smeri popolnoma nepotrebni in za obravnavano kaznivo dejanje tudi niso pravno relevantni. Enako velja tudi za vse nove dokaze, ki jih je pritožbi predložila obtožena F. F. 69. Ker se tudi obtoženi F. F. v izreku opisa dejanja pod točko I/A izpodbijane sodbe očita sodelovanje pri prostituciji dveh deklet, je potrebno kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP tudi pri njej odpraviti tako, da je pritožbeno sodišče očitano ji kaznivo dejanje prekvalificiralo po prvem odstavku 175. člena KZ-1. **Glede pritožbe zagovornika obtoženega M. M.:**

70. Po mnenju zagovornika je sodišče prve stopnje kršilo 23. in 31. člen Ustave, in sicer načelo "ne bis in idem", ker je dopustilo spremembo obtožbe. Državni tožilec je namreč zoper obtoženca vložil obtožbo zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, nato pa je tik pred koncem glavne obravnave to dejanje prekvalificiral v kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1. Sodišče te spremembe ne bi smelo dopustiti in bi moralo obtožbo zavreči, ker ni dopustno sojenje o isti stvari.

71. Če državni tožilec med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje, sme ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico. Spremenjena obtožnica se sme nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe (prvi odstavek 344. člena ZKP). Državna tožilka je dne 4.10.20118 obtožbo spremenila tako, da je očitano kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po petem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 113. člena KZ-1 prekvalificirala v kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po tretjem in prvem odstavku 175. člena KZ-1, kar je obtožencu v korist, saj je za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1 zagrožena nižja zaporna kazen, poleg tega tudi ni predviden izrek denarne kazni. S primerjavo opisov prvotno vložene obtožnice in spremenjene obtožnice je ugotoviti, da gre za isti historični dogodek in da državna tožilka v opis očitanega dejanja v škodo obtoženca ni posegala. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni prišlo do kršenja načela "ne bis in idem"15 in tudi ne do kršitve 23. člena Ustave. Ker je sodišče prve stopnje postopalo tako, kot to določa 344. člen ZKP, tudi ni kršilo pravice do nepristranskega sojenja.

72. Ni utemeljen očitek pritožnika, da opis očitanega kaznivega dejanja za obtožena M. M. in N. N. ni dovolj konkretiziran in individualiziran. Obema obtožencem se v opisu očitanega kaznivega dejanja očita, da sta zaradi izkoriščanja sodelovala pri prostituciji Z. Z. v njunem nočnem klubu C. tako, da sta po predhodnem dogovoru z A. A. zaradi izkoriščanja prostitucije zagotovila, da je Z. Z. prišla na delo v njun lokal, kjer je TD ponudila koriščenje spolnih uslug, za kar je moral TD 6011 obema skupaj plačati 140 EUR. Z zakonskim znakom"sodeluje pri prostituciji" je udeležba spuščena na raven zakonskih znakov (pomagač je zato obravnavan kot storilec in zanj ni predvidena fakultativna omilitev kazni). Ker sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo, je opis očitanega kaznivega dejanja po presoji pritožbenega sodišča dovolj konkretiziran in individualiziran.

73. Pritožnikove trditve, da iz poročila TD 6011 izhaja, da obtožena M. M. in N. N. od TD 6011 za koriščenje spolnih uslug z Z. Z. nista zahtevala plačila, in da se plačilo 140 EUR nanaša na plačilo šampanjca v višini 90 EUR in 50 EUR za koriščenje posebnega prostora, so v nasprotju s poročilom TD 6011 za dne 12.6.2015, njegovo izpovedbo in tudi z izpovedbo priče Z. Z. Iz poročila in izpovedbe TD 6011 izhaja, da ga je (N. N.) v lokalu C. v B. peljala do manjše sobe, ki se zapira z vrati in pojasnila, da je ta prostor namenjen zasebnemu druženju deklet z gosti, kjer dekleta gostom nudijo spolne užitke. Ko je v lokal prišlo dekle z imenom L. L., mu je rekla, da če se želi z njo družiti v prikazani sodbi mora naročiti šampanjec za 90 EUR, za uporabo sobe, ki je namenjena spolnim uslugam pa je potrebno doplačati še 50 EUR, kar ostane lastnikom lokala. TD 6011 je nato N. N. plačal 90 EUR za šampanjec in nato še 50 EUR za uporabo posebne sobe, L. L. pa še 150 EUR za eno uro druženja v zasebni sobi. Priča Z. Z. pa je zaslišana preko videokonference na sodišču tudi povedala, da je bila v lokalu C. izkoriščana za namen prostitucije, in da so stranke pod pretvezo nakupa šampanjca, izvenzakonskima partnerjema M. M. – N. N. dolžne plačati 90 EUR in še 50 EUR za uporabo sobe, ki se jo je dalo zapreti z vrati, kjer je bila postelja in kopalnica s tušem, nakar je dekle od stranke še zase zahtevalo znesek, ki ga je tudi obdržalo (izpodbijana sodba listovne št. 96 do 101). Glede na navedeno in upoštevaje prestrežene pogovore med L. L. in A. A. ter A. A. ter M. M. (izpodbijana sodba l. št. 97) izhaja, da je A. A. L. L., s katero ni bila zadovoljna, iz svojega lokala B. odpeljala v lokal C., ki sta ga imela v lasti M. M. in N. N. L. L. pa je zaslišana kot priča tudi potrdila, da so stranke za prostitucijo plačevale lastnikoma lokala, torej tudi obtoženemu M. M. To, da do spolnega odnosa med TD 6011 in L. L. ni prišlo, za očitano kaznivo dejanje ni bistveno, saj je bilo plačilo spolne usluge že izvršeno. Za storitev očitanega kaznivega dejanja pa je dovolj tudi obljuba plačila ali nadomestila.16 Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje glede očitanega kaznivega dejanja ugotovilo pravilno in popolno, zato ga pritožnik zgolj z lastno oceno izvedenih dokazov ne more izpodbiti.

74. Tudi to ali je Z. Z. soglašala s prostitucijo ali ne, za obravnavano kaznivo dejanje ni pravno relevantno. Že v točki 19 obrazložitve te sodbe je namreč pojasnjeno, da je izkoriščanje prostitucije druge osebe kaznivo, četudi ta soglaša s prostituiranjem. Dobrina, zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1 je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Pri avtonomiji osebe gre za posege v ekonomsko svobodo (ekonomsko izkoriščanje) kakor tudi za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja, med katere spada na primer omejevanje prostosti gibanja, vsiljevanje določenih strank, načina, kraja in drugih značilnosti delovanja osebe, ki se prostituira. Tudi iz sodne prakse (navedena v točki 19 obrazložitve te sodbe) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je razvidno, da se kot prepovedano šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih, ter poseg v pravico do samoodločbe. Namen koristoljubnosti se kaže tudi v tem, da je storilec tisti, ki določa cene storitev in s tem višino svojega zaslužka (od vsake stranke želi prejeti svoj del zaslužka). Iz vsega zgoraj navedenega je tudi po oceni pritožbenega sodišča moč zaključiti, da sta oba obtoženca dne 12.6.2015 zaradi izkoriščanja sodelovala pri prostituciji Z. Z., saj sta od tega oba skupaj imela ekonomsko korist v višini 140 EUR, s tem dejanjem pa sta kršila tudi njeno pravico do spolne samoodločbe, saj je morala sprejeti stranko, ki je prišla v njun lokal ter se prostituirati v njunih prostorih in pod njunimi pogoji.

**Glede pritožbe zagovornice obtožene N. N.:**

75. Strinjati se je potrebno z zagovornico, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 363. člena ZKP17, ker je izpodbijano sodbo razglasilo dne 28.12.2018, pisni odpravek sodbe pa izdelalo šele v decembru 2012, kar bi lahko predstavljalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, vendar v pritožbi ni pojasnila kako naj bi ta kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, zato njene pritožbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Ne glede na navedeno je potrebno poudariti, da gre pri roku za pisno izdelavo sodbe za instrukcijski rok, v primeru njegove kršitve pa je po prvem odstavku 363. člena ZKP predvideno ukrepanje predsednika sodišča. 76. Da se je v prostorih nočnega kluba C., katerega lastnika sta bila obtožena M. M. in N. N., vršila tudi prostitucija, je razvidno iz točke 73 te sodbe. Ne glede na to, da priča L. L. obtožene N. N. ni prepoznala, je iz poročila TD 6011, njegove izpovedbe in tudi izpovedbe priče L. L. jasno razvidno, da je bila prav N. N. tista, ki je dne 12.6.2015 od TD 6011 za koriščenje spolnih uslug L. L. zahtevala plačilo 140 EUR. Da v konkretnem primeru do spolnega odnosa med TD 6011 in L. L. ni prišlo, kar v pritožbi izpostavlja zagovornica, za obravnavano zadevo ni pravno relevantno, kar je pritožbeno sodišče že večkrat pojasnilo v tej sodbi. Za kakšno obliko izkoriščanja je šlo v konkretnem primeru je pojasnjeno v točki 74 te sodbe. Nenazadnje pa je tudi sama L. L. izpovedala, da je ta lokal kmalu zapustila, ker se je s strani delodajalca počutila prisiljeno v spolne odnose s strankami. Delodajalec tega od nje sicer ni izrecno zahteval, vendar če na to ne bi pristala, bi izgubila službo. To samo še utrjuje zaključke o tem, da je bila poleg ekonomskega izkoriščanja kršena tudi njena pravica do spolne samoodločbe. Po oceni pritožbenega sodišča je dejansko stanje glede obtoženki očitanega kaznivega dejanja ugotovljeno pravilno in popolno, zato zagovornica z lastno analizo izvedenih dokazov ne more uspeti. Pavšalnih pritožbenih navedb, da naj bi bila napadena sodba protispisna in v nasprotju z listinami, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

**Glede pritožbe obtožene pravne osebe A. d.o.o.:**

77. Sodišče prve stopnje je v točki II izreka sodbe presodilo, da je obtožena pravna oseba A. d.o.o. kazensko odgovorna za kaznivo dejanje prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1, ki ga je kot lastnica in zakonita zastopnica gospodarske družbe v imenu in na račun te družbe storila A. A., na način in v okoliščinah, opisanih pod točko I izreka sobe, saj so gostom nočnega kluba A. pod pretvezo konzumiranja penine obračunali koriščenje spolnih uslug, gospodarska družba pa si je na ta način pridobila protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 9.485 EUR.

78. Po 4. členu ZOPOKD je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe: 1) če pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov; 2) če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje; 3) če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem; 4) če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.

79. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da se v opisu očitanega kaznivega dejanja pod točko I izreka izpodbijane sodbe zloraba prostitucije v lokalu D. očita samo pri dejanjih pod prvo alinejo 4. točke in v 5. točki, s čimer naj bi si obtoženci pridobili skupaj 400 EUR protipravne premoženjske koristi. Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je v okviru obtožene pravne osebe A. d.o.o. deloval le nočni klub A., kar pomeni da bi lahko bila premoženjska korist, ki si jo je pridobila obtožena pravna oseba A. d.o.o. kvečjemu le 400 EUR. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi zaključilo, da je obtožena pravna oseba pridobila premoženjsko korist v višini 9.485 EUR. V razlogih izpodbijane sodbe (strani 123 do 124) je pojasnilo, da so pri opravi hišne preiskave preiskovalci v prostorih kluba A. našli in zasegli 7.335 EUR gotovine in pri obtoženemu E. E. še dodatnih 1.000 EUR gotovine, torej skupno 8.335 EUR gotovine. Temu znesku je prištelo še znesek 400 EUR, ki jih je plačal TD za koriščenje spolnih uslug A. O. in A. M. Nato pa je upoštevaje prestrežene pogovore, v katerih se je govorilo o šampanjcih za dekleta A. M. in A. O. in o A. N. odkupu A. M., temu znesku prištelo še znesek 750 EUR, kar skupaj znese 9.485 EUR.

80. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da ni dokazano, da je vsa gotovina, ki je bila zasežena pri opravi hišne preiskave obtožene pravne osebe A. d.o.o. in pri obtoženemu E. E., izvirala iz očitanega kaznivega dejanja iz razlogov, ki so pojasnjeni že v točki 39 te sodbe. Da ni dokazano, da naj bi dekle z imenom A. M.. trem neznanim strankam ponudila koriščenje spolnih uslug v noči iz 23. na 24.5.2015 (prva alineja 4. točke I izreka izpodbijane sodbe) je obrazloženo v točki 30 te sodbe. Obtožencem pa se v izreku izpodbijane sodbe A. N. odkup A. M. sploh ne očita, zato tega zneska ni mogoče šteti za protipravno premoženjsko korist, ki je nastala s kaznivim dejanjem.

81. S pritožnico se je potrebno strinjati tudi glede tega, da se v točki I/A izreka sobe obtožencem očita, da so si protipravno premoženjsko korist pridobili kot fizične osebe z vsemi očitanimi dejanji, torej tudi z dvema dejanjema v lokalu A. Na podlagi navedenega se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva sicer pravilno ugotovilo, vendar je na njihovi podlagi napravilo zmoten zaključek. Ker se že obtožencem očita, da so si z očitanim kaznivim dejanjem pridobili protipravno premoženjsko korist, katero je sodišče prve stopnje obtoženi A. A. tudi odvzelo, ni dokazano, da naj bi obtožena pravna oseba iz naslova istega kaznivega dejanja pridobila kakršnokoli premoženjsko korist in temelj odgovornosti pravne osebe iz 3. točke 4. člena ZOPOKD ni podan. Ker je glede na vse povedano sodišče prve stopnje ob sicer pravilno ugotovljenih dejstvih, zmotno zaključilo, da je oškodovana pravna oseba iz očitanega kaznivega dejanja pridobila protipravno premoženjsko korist, je bilo potrebno za pravilno zaključevanje le drugače presoditi že ugotovljena dejstva, zato je sodišče druge stopnje pritožbi zakonite zastopnica obtožene pravne osebe A. d.o.o. ugodilo in izpodbijano sodbo v točki II izreka, na podlagi pooblastila iz petega odstavka 392. člena ZKP in prvega odstavka 394. člena istega zakona spremenilo tako, da je obtoženo pravno osebo na podlagi 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe in o stroški odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

**Glede kazenskih sankcij:**

82. Na pritožbe zagovornikov obtoženih A. A., B. B., D. D. in F. F. je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo preizkusilo tudi v njeni odločbi o kazenski sankciji. Zagovornik obtožene A. A. meni, da je teža kaznivega dejanja, ki se očita obtoženki tako majhna, da ne opravičuje izreka takšne rigorozne kazni. Po njegovem mnenju je sodišče prve stopnje pri izbiri in odmeri kazni obtoženi A. A. v premajhni meri kot olajševalno okoliščino upoštevalo težo očitanega kaznivega dejanja, ki se ne odraža zgolj v predpisani kazni, saj so se dekleta sama odločila komu bodo ponudila spolno storitev, ceno spolne storitve so določala sama in tudi obdržale ves zaslužek, ki so ga prejele. Poleg tega se dekleta sama niso prepoznala kot izkoriščana, o obtoženki pa niso povedala nič slabega, temveč povsem nasprotno, povedale so, da jim je na karierni poti celo pomagala.

83. Po prvem odstavku 49. člen KZ-1 sodišče storilcu kaznivega dejanja odmeri kazen v mejah, ki so z zakonom predpisane za to dejanje glede na težo storjenega dejanja in storilčevo krivdo. Pri tem upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja (olajševalne in obteževalne okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve krivde, nagibe, iz katerih je dejanje storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane pravne vrednote, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, prejšnje življenje storilca, njegove osebne in premoženjske razmere, njegovo obnašanje po storjenem dejanju, zlasti, ali je poravnal škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, in druge okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost ter pričakovani učinek kazni in prihodnje življenje storilca v družbenem okolju.

84. Obtoženki se očita storitev kaznivega dejanja, ki spada v poglavje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in za katerega je predpisana zaporna kazen od enega do dvanajstih let zapora, zato se pritožbeno sodišče ne more strinjati s pritožnikom da je teža očitanega kaznivega dejanja tako majhna, da ne opravičuje izreka zaporne kazni. Okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja zagovornik, je sodišče prve stopnje v pretežni meri18 upoštevalo kot olajševalne okoliščine pri odmeri dolžine obtoženki izrečene zaporne kazni. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v dovoljšnji meri kot olajševalni okoliščini upoštevalo tudi njeno dosedanjo nekaznovanost in dejstvo, da je mati mladoletnega šoloobveznega otroka. Se pa pritožbeno sodišče strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje obtoženki kot obteževalne okoliščine ne bi smelo šteti tega, da je bila poročena z A. K., ki je bil že obsojen na zaporno kazen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je bil bivši mož obtožene A. A., A. K. dne 1.4.2014 pravnomočno obsojen pred Okrožnim sodiščem v Kopru zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po drugem odstavku 175. člena KZ-1, storjenega v obdobju od 13.3.2012 do 16.11.2012 in trgovine z ljudmi po prvem odstavku 113. člena KZ-1, storjenega dne 17.11.2012. Iz spisovnih podatkov za obdobje od oktobra 2011 do 16.12.2015 ne izhaja, da bi bila obtoženka v tem obdobju kakorkoli v stikih z bivšim možem, zato ji zgolj dejstvo, da je bila nekoč poročena z njim, sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti kot obteževalne okoliščine. Pritožbeno sodišče se ne strinja z zagovornikom obtožene B. B., da ji je sodišče prve stopnje izreklo prestrogo kazensko sankcijo in da bi bil tudi s kazensko sankcijo opominjevalne narave dosežen namen kaznovanja. Tudi obtoženi B. B. se očita kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, za katero je zagrožen zapor od enega do dvanajstih let, dejanje pa je storila z direktnim naklepom, zaradi česar se pritožbeno sodišče strinja, da je izrek zaporne kazni povsem na mestu. Sodišče prve stopnje ji je po oceni pritožbenega sodišča v dovoljšnji meri kot olajševalno okoliščino upoštevalo njeno dosedanjo nekaznovanost, medtem ko daljše časovne oddaljenosti ni mogoče upoštevati kot olajševalne okoliščine, saj so od storitve očitanega kaznivega dejanja do obsodbe pretekla zgolj tri leta. Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja z zagovornico obtožene D. D., da je izrečena kazen glede na njeno dejansko vlogo previsoka. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe natančno obrazložilo njeno vlogo in ji glede na vse olajševalne in obteževalne okoliščine (izpodbijana sodba stran 133) izreklo kazensko sankcijo opominjevalne narave, ki bo tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj pozitivno vplivala nanjo, da s kaznivimi dejanji ne bo ponavljala.

85. Upoštevajoč olajševalne in obteževalne okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo obtoženim A. A., B. B. in D. D., obteževalne okoliščine na strani obtožene A. A., ki je sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, kot olajševalno okoliščino na strani obtožencev pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se jim po spremembi v opisu očitanega dejanja očita bistveno nižji znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi ter dejstvo, da je pritožbeno sodišče obtoženi D. D. očitano ji kaznivo dejanje prekvalificiralo po prvem odstavku 175. člena KZ-1, je pritožbeno sodišče obtoženi D. D. znižalo zaporno kazen, določeno v okviru pogojne obsodbe na devet mesecev zapora; obtoženima A. A. in B. B. pa je ustrezno znižalo izrečeno zaporno kazen tako, kot je to razvidno iz izreka te sodbe. Pritožbeno sodišče je prepričano, da tako določena in izrečene kazni zapora ustrezajo teži očitanih kaznivih dejanj, stopnji krivde obtoženk in njihovi osebnosti ter so pravične kazni in bo z njimi dosežen pričakovani učinek kazni na prihodnje življenje obtoženk v družbenem okolju (drugi odstavek 49. člena KZ-1).

86. Strinjati se je potrebno tudi z zagovornico obtožene F. F., da sodišče prve stopnje obtoženi F. F. kot obteževalne okoliščine ne bi smelo upoštevati tega, da naj bi F. F. pomagala A. A. pri skrivanju finančnih sredstev, pridobljenih potom opravljanja nelegalne dejavnosti zlorabe prostitucije več različnih deklet, saj se obtoženki to niti ne očita, prav tako ta očitek tudi ni dokazan, kar vse je obrazloženo v točkah od 66 do 68 te sodbe. Prav tako obteževalna okoliščina pri izbiri in odmeri kazni ne more biti daljše časovno obdobje njenega delovanja v lokalu A., saj se ji v izreku izpodbijane sodbe očita sodelovanje pri prostituciji zgolj dveh deklet (dekleta z imenom A. M. in A. R.), ki sta se prostituirali v obdobju od maja 2015 do julija 2015. Na drugi strani pa zagovornica obtoženke utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje kot olajševalne okoliščine na strani obtoženke ni upoštevalo njene dosedanje nekaznovanosti, medtem ko daljše časovne oddaljenosti ni mogoče upoštevati kot olajševalne okoliščine, saj so od storitve očitanega kaznivega dejanja do obsodbe pretekla zgolj tri leta. Glede na težo očitanega kaznivega dejanja (sedaj se ji očita storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 175. člena KZ-1 za katerega je zagrožen zapor od treh mesecev do petih let), obtoženkino krivdo in njeno vlogo pri storitvi očitanega kaznivega dejanja, ki ni bila večja od vloge obtoženega E. E. (on je bil vodja lokala A. in direktor podjetja A. d.o.o.), se tudi pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da je sodišče prve stopnje obtoženki izreklo prestrogo kazensko sankcijo. Zato je pritožbeno sodišče odločbo o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obtoženki na podlagi na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je na podlagi prvega odstavka 175. člena KZ-1 določilo kazen 9 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let. Pri odmeri višine določene zaporne kazni ji je kot obteževalno okoliščino upoštevalo okoliščino, ki jo je pri njej ugotovilo že sodišče prve stopnje; to je dejstvo, da je bila zaupna oseba obtožene A. A., saj ji je A. A. zaupala, da je iz Ukrajine v v lokal A. pripeljala A. R., kot olajševalni okoliščini pa njeno nekaznovanost in dejstvo, da se obtožencem sedaj očita bistveno nižji znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi. Po oceni pritožbenega sodišča bo kazenska sankcija opominjevalne narave dovolj pozitivno vplivala na obtoženko, da v bodoče s kaznivimi dejanji ne bo ponavljala.

87. Kljub temu, da se zagovorniki obtožene C. C., E. E., M. M. in N. N. na izrečeno kazensko sankcijo niso pritožili, je pritožbeno sodišče skladno z določilom 386. člena ZKP po uradni dolžnosti preizkusilo izpodbijano sodbo tudi glede odločbe o kazenski sankciji. Pri tem je glede obtoženih M. M. in N. N. ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo vse okoliščine, ki vplivajo na izrek kazenske sankcije. V zadostni meri je za očitano kaznivo dejanja upoštevalo vse olajševalne okoliščine, pri čemer obteževalnih ni zasledilo ter obtožencema izreklo primerno kazensko sankcijo – pogojno obsodbo, v kateri jima je za očitano kaznivo dejanje določilo primerno dolgo zaporno kazen ter jima izreklo primerno dolžino preizkusne dobe tako, da v odločbo o kazenski sankciji ni bilo potrebno poseči. Glede obtoženih C. C. in E. E. je upoštevajoč manjšo težo očitanega kaznivega dejanja (sedaj se jima očita storitev kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena KZ-1) in dejstvo, da se obtožencem sedaj očita bistveno nižji znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi, v odločbo o kazenski sankciji potrebo poseči tako, da je pritožbeno sodišče obtoženi C. C. določeno zaporno kazen v okviru pogojne obsodbe znižalo na šest mesecev zapora in dolžino preizkusne dobe skrajšalo na eno leto in šest mesecev; obtoženemu E. E. pa je določeno zaporno kazen v okviru pogojne obsodbe znižalo na deset mesecev zapora in dolžino preizkusne dobe skrajšalo na dve leti.

88. Niso utemeljene trditve zagovornika obtožene A. A., da izpodbijana sodba nima razlogov glede izrečene stranske denarne kazni. Sodišče prve stopnje je namreč na strani 132 izpodbijane sodbe pojasnilo, da je obtoženki izreklo stransko denarno kazen zato, ker je očitano dejanje storila iz koristoljubnosti. Obrazložilo je tudi, da je pri izreku njene višine upoštevalo njeno premoženjsko stanje, in sicer da je lastnica nepremičnine v kateri živi, in da je direktorica ter lastnica še delujočega podjetja A. d.o.o. Glede njenih družinskih obveznosti pa je bilo tekom postopka ugotovljeno, da njena starejša hčerka C. C. že daljše obdobje prejema lastne prihodke, za mlajšo hčerko pa po navedbi obtoženke prejema mesečno 505 EUR preživnine in 114 EUR otroškega dodatka. Četrti odstavek 47. člena KZ-1 sodišču omogoča, da če podatkov za določitev višine dnevnega zneska ne more pridobiti ali bi bila njihova pridobitev povezana z nesorazmernimi težavami ali zamudo, lahko višino dnevnega zneska določi na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in drugih ugotovljenih okoliščin o premoženjskih razmerah storilca. Sodišče je obtoženi A. A. določilo dnevni znesek v višini 35,40 EUR, kar ustreza mesečnemu prihodku okoli 1.000 EUR. Upoštevajoč dejstvo, da je obtoženka direktorica in lastnica še vedno delujočega podjetja A. d.o.o., od katerega nedvomno mesečno prejema dohodke, da je iz njenih osebnih podatkov razvidno, da je lastnica stanovanja, ki ga je podedovala v G. in od katerega prejema mesečno najemnino v višini 60 EUR, in da je sama pri podajanju osebnih podatkov navedla, da je lastnica hiše v katerih živi ter upoštevajoč njene zgoraj navedene družinske razmer, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča višina določenega dnevnega zneska za obtoženko primerna in odmerjena v skladu s tretjim odstavkom 47. člena KZ-1. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje pri izračunu višine in števila dnevnih zneskov stranske denarne kazni upoštevati, da sta nepremičnini v kateri živi obtoženka in katere lastnik je njeno podjetja A. d.o.o., obremenjeni s hipoteko, glede na zgoraj navedeno, na višino in število odmerjenih dnevnih zneskov ne more imeti nobenega vpliva. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe res ni eksplicitno navedlo kako je izračunalo število dnevnih zneskov za obtoženko, vendar pa je iz obrazložitve izpodbijane sodbe in števila dnevnih zneskov (250) razvidno, da je sodišče upoštevalo splošna merila za odmero kazni ter premoženjske razmere obtoženke, kar je prav tako skladno z drugim odstavkom 47. člena KZ-1. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje dovolj jasno in ustrezno obrazložilo višino stranske denarne kazni, ki jo je izreklo obtoženki19, pri čemer je v celoti upoštevalo določilo 47. člena KZ-1 in zato do bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni prišlo. Upoštevajoč splošna pravila za odmero kazni, in sicer obteževalne okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje pri odmeri števila dnevnih zneskov ne bi smelo upoštevati in olajševalne okoliščine ki bi jih moralo upoštevati (glej točko 86 te sodbe) ter obtoženkine premoženjske razmere, je bilo potrebno v odločbo o kazenski sankciji za obtoženo A. A. poseči tudi tako, da se v okviru izrečene denarne kazni višina dnevnih zneskov zniža na 170 in plačilo denarne kazni na 6.018 EUR.

89. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi oškodovane pravne osebe v celoti ugodilo, pritožbam zagovornikov obtoženih A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. ter pritožbi obtožene F. F. pa je delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe, sicer pa je njihove pritožbe v preostalem delu in pritožbo obtožene B. B. ter pritožbi zagovornikov obtoženih M. M. in N. N. potem, ko je ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev, na katere je v smislu prvega odstavka 383. člena ZKP dolžno paziti po uradni dolžnosti, kot neutemeljene zavrnilo in je v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP). Odločitev pritožbenega sodišča je v korist vseh obtožencev, razen obtoženih M. M. in N. N., zato izrek o stroških pritožbenega postopka za te obtožence kot nepotreben odpade (drugi odstavek 98. člena ZKP). Ker obtožena M. M. in N. N. s pritožbama nista uspela, sta dolžna plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP), ki jo bo naknadno odmerilo sodišče prve stopnje.

1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 58554/2012 z dne 18.12.2020. 2 Glej Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Pravne fakultete v Ljubljani, Ljubljana 2018, strani 1074 do 1076. 3 Sodba I Ips 79651/2010 z dne 27.3.2014. 4 Sodba I Ips 2897/2009 z dne 10.11.2011. 5 Sodba I Ips 79651/2010 z dne 27.3.2014. 6 Sodbe I Ips 79651/2010, I Ips 84746/2010, I Ips 6021/2010 in I Ips 11523/2016. 7 Glej Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika, Uredniki: dr. Damjan Korošec, dr. Katja Filipčič in Stojan Zdolšek, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018, strani 1077 do 1078. 8 Pri dejanju pod točko I/A-7 je bilo ugotovljeno, da je TD 6012 za koriščenje spolnih uslug Karine B. B. plačal le 150 EUR in ne 300 EUR. 9 Glej Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika, Uredniki: dr. Damjan Korošec, dr. Katja Filipčič in Stojan Zdolšek, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018, stran 1078. 10 Po tretjem odstavku 155. člena ZKP organi za notranje zadeve in njihovi sodelavci pri izvrševanju ukrepov ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti. Pri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep na način, kot je bil izveden napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja ne bi bila pripravljena storiti. 11 Ukrepi iz 155a člena ZKP se morajo izvrševati na način, na katerega se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci. 12 Glej Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika, Uredniki: dr. Damjan Korošec, dr. Katja Filipčič in Stojan Zdolšek, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018, stran 1078. 13 Promet lahko beleži tudi tretja oseba, ki dela za storilca, na primer natakar v nočnem klubu – sodbi Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I K 79651/2010 z dne 21.10.2011 in I K 20915/2010 z dne 6.4.2011. 14 Glej Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika, Uredniki: dr. Damjan Korošec, dr. Katja Filipčič in Stojan Zdolšek, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018, stran 1078. 15 Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen (31. člen Ustave). 16 Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika, Uredniki: dr. Damjan Korošec, dr. Katja Filipčič in Stojan Zdolšek, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018, stran 1074. 17 Po prvem odstavku 363. člena ZKP mora biti razglašena sodba pisno izdelana v petnajstih dneh po razglasitvi, če je obtoženec v priporu, v ostalih primerih pa v tridesetih dneh. 18 Razen okoliščine, da so dekleta obdržale ves zaslužek, ki so ga prejele, saj je v razlogih te sodbe na več mestih obrazloženo, da ni pomembno koliko so dekleta zaslužile s zlorabo prostitucije, temveč to, da so obtoženci od tega imeli korist. 19 Podobno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi I Ips 1574/2010 z dne 23.11.2017.