Jedro

Tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zaradi poteka mandata in zato, ker v novi mandat ni bil imenovan oziroma mu rektor ni podelil posebnega pooblastila. Tako opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni.

Če delodajalec navede okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, so te okoliščine lahko pomembne za odločitev o trajanju delovnega razmerja in reintegraciji tožnika v smislu 118. člena ZDR.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje glede odločitve, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki še traja in da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter glede odločitve o stroških postopka razveljavita in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 19. 2. 2008, na podlagi katere tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 21. 5. 2008, ampak še vedno traja, zato ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo. Ugotovilo je, da je tožniku potekel mandat tajnika fakultete in da na to funkcijo ni bil ponovno imenovan. Zato za opravljanje tega dela ni izpolnjeval pogojev, kar pa ni poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč razlog nesposobnosti. Poleg tega je ugotovilo, da je bila odpoved podana po poteku roka iz petega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), zaradi česar je odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozna.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je tožena stranka spremenila zahtevane pogoje za zasedbo delovnega mesta tajnik fakultete, s spremembo pa potreba po opravljanju dela ni prenehala. Tožnik le dodatnega pogoja po poteku štiriletnega mandata ni več izpolnjeval. Zato se je strinjalo, da bi lahko to predstavljalo odpovedni razlog nesposobnosti in je pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje, da odpovedni razlog ni bil poslovne narave. V zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je ugotovilo, da je bila odpoved podana 19. 2. 2008, torej v času veljavnosti novele ZDR (ZDR-A, Ur. l. RS, št. 103/2007), ki subjektivnega odpovednega roka več ne določa. Objektivni šestmesečni rok pa ni bil prekoračen.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožena stranka, ki uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, da gre v obravnavani zadevi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in to tudi utemeljilo, nato pa ugotovitev zanikalo, češ da tožena stranka ni dokazala obstoja poslovnega razloga. Gre za direktno nasprotje v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, o katerih sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča. Sodišče druge stopnje se tudi ni konkretno opredelilo do neupoštevanja dosedanje sodne prakse glede razlage prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na katero se je tožena stranka sklicevala. Nasprotuje stališču, da poslovni razlog ni podan. Poslovni razlog je razlog na strani delodajalca, pri čemer ni nujno, da absolutno preneha potreba po opravljanju določenega dela delavca, temveč zajema tudi situacije, ko preneha potreba po delu pod določenimi pogoji. Sodišči tako nista upoštevali potreb delodajalca in njenih poslovnih odločitev, da je potrebno spremeniti delovanje univerze, njeno poslovanje racionalizirati in da ta postopek poteka postopoma, po korakih. S spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest je bil spremenjen pogoj za imenovanje na funkcijo tajnika Fakultete za ... (v nadaljevanju F) in sicer tako, da je pogoj za imenovanje na to funkcijo ustrezno pooblastilo rektorja. Imenovanje in pooblastilo pa sta s statutom Univerze omejena na mandatno obdobje. V konkretnem primeru tožnik pooblastila ni pridobil, saj mu je bilo izdano le začasno pooblastilo, zato sta podana dva razloga za odpoved, ki sta poslovne narave: sprememba akta o sistemizaciji in prenehanje začasnega pooblastila z dne 18. 2. 2008. Izpodbijana sodba po mnenju revizije tudi nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o pravočasnosti odpovedi, saj se sodišče druge stopnje po ugotovitvi, da poslovni razlog ni obstajal, ni opredeljevalo do pravočasnosti podane odpovedi. Prav tako se ni opredelilo do pritožbenih navedb glede pristojnosti rektorja univerze za podelitev pooblastila tajniku. Pooblastila rektorja so urejena v Statutu. Funkcija tajnika članice univerze je vodstvena, nanjo bi moral biti tožnik v skladu s Statutom in aktom o sistemizaciji imenovan. Tega imenovanja ne more nadomestiti odločba sodišča, zato sodišče lahko toženi stranki kvečjemu naloži le, da tožnika pozove nazaj na delo in mu zagotovi primerljivo delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje. Tega sodišče prve stopnje (sodišče druge stopnje pa je to potrdilo) ni storilo. Trditev, da možnost nadaljnjega opravljanja dela oziroma funkcije tajnika ni predmet tega postopka, je zmotna. Sodišče je dolžno presoditi, ali morebiti s svojo odločitvijo glede zahtevanega pravnega varstva ne posega na nezakonit način v pristojnost tožene stranke. Zato predlaga ugoditev reviziji in spremembo izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje in sodbe sodišča prve stopnje tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

7. Neutemeljen je revizijski očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jih sodišče druge stopnje zagrešilo s tem, da ni štelo za potrebno ugotavljati pravočasnost podane odpovedi in presojati pritožbene navedbe glede pristojnosti rektorja univerze za podelitev pooblastila tajniku. Sodišče druge stopnje se je namreč do pravočasnosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi opredelilo (drugi in tretji odstavek na 4. strani obrazložitve), navedbe pritožbe glede pristojnosti rektorja univerze za podajanje pooblastil pa niso bile odločilnega pomena (po prvem odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena). Neutemeljen je tudi očitek o nasprotju glede obstoja poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je le pojasnilo, da je tožena stranka odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, nato pa obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru ta razlog ni podan. S presojo je sodišče druge stopnje soglašalo.

8. Materialno pravo glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zmotno uporabljeno.

9. Dejanske ugotovitve sodišč nižje stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, so naslednje: tožnik je dne 9. 9. 2003 sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tajnika F za mandatno dobo štirih let in sicer s trajnim mandatom od 10. 9. 2003 do 9. 9. 2007, med trajanjem mandata sta tožnik in tožena stranka zaradi spremenjene sistemizacije sklenila 27. 12. 2005 novo pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto za nedoločen čas z veljavnostjo od 1. 3. 2006 dalje, kar pa na mandat iz prve pogodbe o zaposlitvi ni vplivalo, dne 7. 9. 2007 je bil v sistemizacijo delovnih mest vključen poseben pogoj za zasedbo delovnega mesta oziroma funkcije tajnika fakultete in sicer imenovanje na funkcijo tajnika oziroma ustrezno pooblastilo rektorja, sprememba akta o sistemizaciji je pričela veljati 5. 10. 2007, po izteku mandata z dne 9. 9. 2007 je rektor tožene stranke začasno pooblastil tožnika za opravljanje del tajnika F, in sicer najprej za čas od 10. 9. 2007 do 9. 12. 2007, nato pa za čas od 10. 12. 2007 do 18. 2. 2008, tožnik po poteku mandata in začasnih pooblastil ni bil ponovno imenovan na funkcijo tajnika in tudi ustreznega pooblastila rektorja od 19. 2. 2008, to je od izteka drugega začasnega sklepa rektorja, nima več, tožena stranka je dne 18. 2. 2008 tožnika pisno obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove,

19. 2. 2008 je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi.

10. Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, to je na podlagi prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, ki določa, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

11. Med strankama ni sporno, da je bilo delovno mesto tajnik F vezano na mandat, ki se je iztekel 9. 9. 2007 in da je po tem datumu rektor tožene stranke tožnika s posebnim sklepom začasno pooblastil za opravljanje del tajnika F z vsemi pooblastili in sicer najprej za obdobje od 10. 9. 2007 do 9. 12. 2007, nato pa od 10. 12. 2007 do 18. 2. 2008. Po tem datumu tožnik ni imel niti pooblastila rektorja, niti na funkcijo tajnika F ni bil imenovan. Po 19. členu Zakona o visokem šolstvu (ZViŠ, Ur. l. RS, št. 67/93 in naslednji) imajo visokošolski zavodi, ki so pravne osebe, statut, s katerim urejajo svojo organizacijo in delovanje. V skladu s to določbo je statut predpis, izdan na podlagi zakona, v njem pa je tožena stranka določila pogoje za zasedbo delovnega mesta tajnika F. Po prvem odstavku 54. člena Statuta tožene stranke ima tajnik članice, ki se imenuje za dobo štirih let (prvi odstavek 53. člena) posebna pooblastila. Ta so skupaj z nalogami in odgovornostmi opredeljena v Aktu o sistemizaciji. Da je za zasedbo funkcije tajnika članice univerze potrebno imenovanje s strani rektorja, izhaja iz 12. točke prvega odstavka 287. člena Statuta.

12. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se presoja zakonitost tistega odpovednega razloga, ki ga opredeli delodajalec. Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mora delodajalec dokazati, da obstojijo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični. Tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zaradi poteka mandata in zato, ker v novi mandat ni bil imenovan oziroma mu rektor ni podelil posebnega pooblastila. Stališče sodišč prve in druge stopnje, da tako opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni, je pravilno. S potekom mandata potreba po opravljanju dela tajnika F ni prenehala. Tožnik le pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje te funkcije, ni izpolnjeval. Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, torej razlog nesposobnosti. Zato je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ni ugotovljen, nezakonito odpovedala.

13. Utemeljen pa je revizijski očitek v zvezi z odločitvijo o vrnitvi tožnika na delo oziroma v zvezi z razlogi za razvezo pogodbe o zaposlitvi s strani sodišča. Tožena stranka je na poravnalnem naroku navedla, da „zaradi opisanih razmer“ ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja po odpovedani pogodbi (razmere so opisane v odgovoru na tožbo: pogoj za zasedbo delovnega mesta tajnika je imenovanje oziroma pooblastilo rektorja, tega pa tožnik nima; tožnik je odklonil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto). Sodišče prve stopnje je to navedbo prezrlo, sodišče druge stopnje pa je na pritožbo tožene stranke v zvezi s tem obrazložilo le, da možnosti za nadaljnje opravljanje funkcije tajnika niso predmet tega postopka. To stališče pa je materialnopravno zmotno. Ne glede na predlog strank ima namreč sodišče v skladu z drugim odstavkom 118. člena ZDR možnost razvezati pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi, da upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Delodajalec sodne razveze pogodbe o zaposlitvi neposredno ne more uveljavljati s tožbo, lahko pa navede okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče in s tem "predlaga" sodišču, da odloči o razvezi pogodbe o zaposlitvi ne glede na predlog delavca (1). Ker sodišči druge in pred tem prve stopnje nista presodili okoliščin, ki bi lahko bile pomembne za odločitev o trajanju delovnega razmerja in reintegraciji tožnika v smislu 118. člena ZDR, je v obsegu, razvidnem iz izreka te sodbe in sklepa, revizijsko sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje delno razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do navedb tožene stranke o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja (drugi odstavek 118. člena ZDR) in odločiti, če in kako te vplivajo na odločitev o zahtevku za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki še traja in o zahtevku za reintegracijo. V primeru sodne razveze bo moralo (ob primernem materialno procesnem vodstvu) odločiti tudi o vseh posledicah take odločitve: ugotoviti trajanje delovnega razmerja oziroma določiti datum prenehanja z vsemi pravicami ter tožniku priznati odškodnino.

Op. št. (1): Prim. sodbo VS RS VIII Ips 124/2009 z dne 24. 1. 2011