Jedro

Tožena stranka je dopolnila sistemizacijo, tako da je pri delovnem mestu tajnika članice univerze, na katerem je delal tožnik, dodala posebni pogoj za opravljanje dela – imenovanje na funkcijo tajnika oziroma ustrezno pooblastilo rektorja. Tožnikovo delovno mesto na podlagi opisane spremembe sistemizacije ni bilo ukinjeno niti ni prišlo do spremembe v opisu delovnega mesta, kot je bil povzet v pogodbi o zaposlitvi. S tem torej ni prenehala potreba po opravljanju dela tožnika kot tajnika članice univerze, temveč je šlo za to, da tožnik zaradi dodatnega pogoja po izteku začasnega pooblastila rektorja ni več izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta. Iz tega razloga bi mu tožena stranka lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala, pa ni zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odločba o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 19. 2. 2008 nezakonita (1. točka izreka). Obenem je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 21. 5. 2008 in še traja, tožena stranka pa je tožnika dolžna pozvati nazaj na delo v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe (2. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 885,06 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določilu 1. odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navajala je, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so le-ti nejasni in med seboj v nasprotju. Iz obrazložitve sodbe ni jasno, kaj je sodišče štelo kot odločilno dejstvo za svojo odločitev o nezakonitosti odpovedi. Sodišče prve stopnje je namreč najprej navedlo, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, nato pa, da gre za odpoved iz razloga nesposobnosti in da je postopek odpovedi nezakonit tudi zato, ker odpoved ni bila pravočasna. Potreb delodajalca po uvajanju novih funkcij na področju njegovega delovanja in njegovih poslovnih odločitev sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Zavzelo je stališče, da tožena stranka zatrjevanega poslovnega razloga – spremembe sistemizacije ni dokazala, ni pa se opredelilo do dejanskega stanja v zvezi s postopkom reorganizacije pri delodajalcu. S sprejemom ustreznih dokumentov na področju organizacijskega delovanja je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga, sodišče prve stopnje pa ni pojasnilo, zakaj strukturne in organizacijske potrebe tožene stranke ne predstavljajo poslovnega razloga. Slednji je po prepričanju tožene stranke dokazan. Napačno je ugotovljeno, da se je tožena stranka seznanila z razlogi za odpoved ob spremembi akta o sistemizaciji. Z odpovednim razlogom se je tožena stranka seznanila 18. 2. 2008, odpoved pa je podala že takoj naslednji dan in torej v zakonsko predvidenem roku. Sprememba akta o sistemizaciji je določila nov pogoj za zasedbo delovnega mesta (funkcije) tajnika, tega pogoja pa tožnik ni izpolnil. Zaradi zagotavljanja nemotenega dela na fakulteti je rektor podelil tožniku dva začasna pooblastila za opravljanje dela tajnika. Poslovni razlog v konkretni zadevi predstavljata sprememba akta o sistemizaciji, ki je organizacijske narave, in prenehanje začasnega pooblastila 18. 2. 2008. Neimenovanje tožnika v določen vodstveni naziv ni mogoče razlagati kot razlog nesposobnosti. Ker gre pri funkciji tajnika članice univerze za vodstveno funkcijo, na katero mora biti tožnik imenovan, sodišče ni imelo podlage za ugoditev zahtevku po vrnitvi nazaj na delo. Sklicuje se na sodno prakso Vrhovnega sodišča in prilaga številne odločbe.

V odgovoru na pritožbo tožnik prereka vse pritožbene navedbe tožene stranke in ocenjuje, da je pritožba neutemeljena, zato naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma ima nejasne razloge, ki so med seboj v nasprotju. S temi navedbami tožena stranka smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v konkretni zadevi preizkušalo zakonitost odpovednega razloga, ki ga je tožena stranka navedla v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V obrazložitvi sodbe je glede na ugotovljeno dejansko stanje ustrezno pojasnilo, zakaj meni, da v odpovedi zatrjevan poslovni razlog ni podan oziroma je dejansko podan razlog nesposobnosti. Zato ima sodba ustrezne odločilne razloge za sprejem odločitve, te razloge je mogoče preizkusiti in med seboj niso v nasprotju. Zatrjevana kršitev določb postopka zato ni podana.

Skladno z določbo 3. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) se delavcu zagotavlja sodno varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da sodišče lahko presoja le, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zakonita ali ne. Pri tem se okvir presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko giblje le v mejah že opredeljenega razloga, ki je naveden v pisni odpovedi delodajalca. Torej sodišče lahko presoja le, ali je dokazan od delodajalca zatrjevani razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če sodišče ugotovi, da tak razlog dejansko ni podan, mora sodišče v nadaljevanju ugotoviti, da je podana redna odpoved nezakonita. V konkretnem primeru je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo tožnik ni podpisal. V 2. točki izreka podane redne odpovedi je tožena stranka navedla, da je bilo delavcu dne 18. 2. 2008 vročeno obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tudi v obrazložitvi podane odpovedi tožena stranka navaja, da se tožniku v posledici poslovnega razloga odpoveduje pogodba o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da v redni odpovedi navedeni razlog (konkretno 1. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR – prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca), ni podan. V 1. odstavku 82. člena ZDR je določeno, da je v primeru, če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, dokazno breme na njegovi strani. V dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Tožniku je bila namreč odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 27. 12. 2005 (prilogi A3 in B6), ki sta jo stranki sklenili za opravljanje del na delovnem mestu tajnik Fakultete za .... Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je tožena stranka dne 7. 9. 2007 dopolnila sistemizacijo tako, da je pri delovnem mestu tožnika (obvestilo ..., stran 83) dodala posebni pogoj za opravljanje dela – imenovanje na funkcijo tajnika oziroma ustrezno pooblastilo rektorja. Delovno mesto tajnika članice univerze na podlagi spremenjenega akta o sistemizaciji ni bilo ukinjeno niti ni prišlo do spremembe v opisu delovnega mesta iz II. člena pogodbe o zaposlitvi. Z navedeno spremembo zahtevanih pogojev za opravljanje dela tajnika torej ni prenehala potreba po opravljanju dela tajnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, temveč je šlo zato, da tožnik zaradi dodatnega pogoja po poteku štiriletnega mandata in po izteku začasnega pooblastila rektorja dne 18. 2. 2008 ni več izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta oziroma opravljanje funkcije tajnika. Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona (konkretno gre za spremenjeni akt o sistemizaciji), zaradi česar delavec ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pa po 2. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR predstavlja razlog nesposobnosti. Tega odpovednega razloga tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni ugotovila niti ni vodila temu ustrezen postopek odpovedi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 19. 2. 2008, nezakonita.

Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravočasnost podane odpovedi, še pripominja, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi podana dne 19. 2. 2008, torej že v času veljavnosti novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A - Ur. l. RS, št. 103/2007), s katero je bila spremenjena določba 88. člena ZDR. Po spremenjeni ureditvi (6. odstavek 88. člena ZDR) mora delodajalec podati odpoved v roku šestih mesecev od nastanka utemeljenega razloga, subjektivni rok pa je opuščen. Stališče sodišče prve stopnje, da bi morala tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku odpovedati v roku 30 dni, je zato zmotno. Vendar pa glede na ugotovljeno nezakonitost odpovedi iz poslovnih razlogov sodišču ni potrebno ugotavljati pravočasnosti podane odpovedi niti ni potrebe po presoji pritožbenih navedb o pristojnosti rektorja univerze za podelitev pooblastila tajniku.

Ob upoštevanju vsega navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z določbami ZDR, zato je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev njene nezakonitosti, ugotovilo neprekinjenost delovnega razmerja in ugodilo reintegracijskemu zahtevku. Taka odločitev ima za posledico vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odločitve delodajalca. Možnosti za nadaljnje opravljanje dela (funkcije) tajnika niso predmet tega postopka, v katerem se presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Posledično je sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno naložilo povrnitev stroškov tožnika.

Ker niso bili podani s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno ter potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Navedbe v odgovoru na pritožbo niso pripomogle k razjasnitvi zadeve, zato stroške odgovora na pritožbo na podlagi prvega odstavka prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 155. člena ZPP nosi tožnik sam.