Jedro

Ni sporno, da v zavarovalni polici ni bila izbrana nobena od širin kritja A, B in C. Vendar je obseg zavarovanja, ki je naveden v „Dodatnih opombah in klavzulah“ ožji od obsega zavarovanja, kot ga določa 2. člen Splošnih pogojev, saj obsega le nevarnost elementarne nesreče, vlomsko tatvino v skuter ter udarec v plavajoč predmet. Sodišče druge stopnje pravilno navaja, da ta specialnejša določba po pravilu iz petega odstavka 926. člena OZ derogira uporabo Splošnih pogojev, ki veljajo za vsa plovila in da zavarovanje krije le tiste nevarnosti, ki so s polico določene in ne vseh tistih, ki s polico niso izključene. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zavarovalno kritje v sklenjeni pogodbi ne obsega rizika tatvine in je tožnikov zahtevek neutemeljen.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je s toženo zavarovalnico dne 25. 5. 2009 sklenil pogodbo o zavarovanju vodnega skuterja. V času od 15. 8. do 16. 8. 2009 je bil vodni skuter ukraden, zato je tožnik na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe od toženke zahteval plačilo zavarovalne vsote 7.125,00 EUR. Toženka je izplačilo odklonila, ker po njenem mnenju zavarovalna polica ne obsega rizika tatvine. Tožnik je zato od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženka dolžna plačati 7.125,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da so določila zavarovalne police nejasna in jih je po 83. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) razlagalo v korist tožnika. Tako je odločilo, da sporna zavarovalna pogodba obsega tudi riziko tatvine vodnega skuterja in je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene zavarovalnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zavzelo je stališče, da so določila zavarovalne police jasna in da zavarovalno kritje ne obsega rizika tatvine.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 87/2013 dopustilo revizijo glede vprašanja pravilnosti presoje v pravnomočni sodbi, da so določbe zavarovalne police za zavarovanje vodnega plovila jasne.

5. Tožnik je tako vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Meni, da je sodišče druge stopnje napačno ocenilo, da so določila zavarovalne police jasna, posledično pa je tudi zmotno ugotovilo, da riziko tatvine ni bil zavarovan in je zato neupravičeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek. Ker v zavarovalni polici ni navedeno, ali je bilo izbrano zavarovalno kritje A, B ali C, pa bi eno izmed navedenih kritij nujno moralo biti izbrano, po mnenju revidenta ni jasno, katero zavarovalno kritje je podano. Ker gre za zavarovalno pogodbo sklenjeno po vsebini, ki jo je vnaprej pripravila tožena stranka, in ker so sporna pogodbena določila med pogodbenima strankama nejasna, tožnik opozarja, da bi moralo sodišče uporabiti razlagalno pravilo iz 83. člena OZ in nejasna pogodbena določila razlagati v njegovo korist. Revident poudarja, da je nejasno določilo zavarovalne pogodbe treba razlagati na način, da je obseg pravic iz zavarovalne pogodbe največji možen, kar v konkretnem primeru pomeni, da je treba sporna določila zavarovalne pogodbe razlagati tako, da je zavarovan tudi riziko izgube vodnega skuterja zaradi tatvine. Tožnik zato predlaga, naj revizijsko sodišče njegovi reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča, skupaj s stroškovnimi posledicami.

6. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno pomembna dejstva: - tožnik je kot leasingojemalec sklenil leasing pogodbo za vodni skuter z leasingodajalcem H. d. o. o. in pogoj za sklenitev leasing pogodbe je bilo zavarovanje vodnega skuterja za riziko tatvine; - zato je tožnik ob sklepanju zavarovalne pogodbe delavki tožene zavarovalnice izrecno predočil, da mora biti plovilo zavarovano za riziko tatvine. Ona sicer ni bila pristojna za sklepanje tovrstnih zavarovalnih pogodb, je pa tožniku zagotovila, da bo takšno zavarovanje tudi sklenjeno, ob izročitvi zavarovalne police pa tožniku ni predočila, da riziko tatvine ni krit; - na zavarovalni polici je v rubriki „Obseg zavarovalnega kritja“ opredeljeno, da gre za kasko zavarovanje vodnega skuterja, med zavarovalnimi pogoji pa je določeno, da so sestavni del police tudi Splošni pogoji za kasko zavarovanje vodnih plovil (PG-kpd/04-1). V rubriki „Dodatne opombe in klavzule“ je navedeno, da zavarovalno kritje za vodne skuterje obsega: nevarnost elementarne nesreče, vlomsko tatvino v skuter ter udarec v plavajoči predmet; - splošni pogoji pogodbe za kasko zavarovanje vodnih plovil, PG-kpd/04-1 (v nadaljevanju: Splošni pogoji) določajo, da je predmet zavarovanja vodno plovilo (1.člen), za obseg zavarovalnega kritja pa pogoji določajo, da je dogovorjen v polici (prvi odstavek 2. člena) glede na izbrano širino kritja A, B ali C (drugi odstavek 2. člena). Med temi tremi širinami kritja, le širina kritja B zajema tudi škodo zaradi popolne izgube, ki nastane kot posledica tatvine; - V konkretnem primeru na zavarovalni polici ni bila izbrana nobena od navedenih širin zavarovalnega kritja.

9. Tožnik se v reviziji zavzema za uporabo 83. člena OZ, ki ureja razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena pogodbena stranka. Vendar ima sodišče druge stopnje prav, da v obravnavanem primeru določila pogodbe niso nejasna. V 2. členu Splošnih pogojev je namreč določeno, da zavarovanje krije škodo zaradi fizične izgube in poškodbe, ki nastane na zavarovanem plovilu med plovbo, mirovanjem (v vodi in na suhem), pri izvlačenju na obalo in splavitvi, med prevozi in prenašanjem po kopnem v kraju izvlačenja ali splavitve, v obsegu, kot je dogovorjeno s polico. V petem odstavku 926. člena OZ je določeno: če se kakšno določilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno določilo iz police ne ujemata, velja določilo police; če pa se ne ujema kakšno natisnjeno določilo police in kakšno njeno določilo v rokopisu, velja slednje.

10. Ni sporno, da v zavarovalni polici ni bila izbrana nobena od širin kritja A, B in C. Vendar je obseg zavarovanja, ki je naveden v „Dodatnih opombah in klavzulah“ ožji od obsega zavarovanja, kot ga določa 2. člen Splošnih pogojev, saj obsega le nevarnost elementarne nesreče, vlomsko tatvino v skuter ter udarec v plavajoč predmet. Sodišče druge stopnje pravilno navaja, da ta specialnejša določba po pravilu iz petega odstavka 926. člena OZ derogira uporabo Splošnih pogojev, ki veljajo za vsa plovila in da zavarovanje krije le tiste nevarnosti, ki so s polico določene in ne vseh tistih, ki s polico niso izključene. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zavarovalno kritje v sklenjeni pogodbi ne obsega rizika tatvine in je tožnikov zahtevek neutemeljen. Zaradi morebitnega nesporazuma ali zmote zaradi zagotovil delavke tožene zavarovalnice, da bo plovilo zavarovano tudi za riziko tatvine, pa bi moral tožnik uveljavljati drugačno pravno varstvo, na kar je pravilno opozorilo tudi sodišče druge stopnje.

11. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.