Jedro

Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 33. člena ZMed teče od dneva po preteku roka za objavo popravka oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen v roku, vendar na način, ki ni v skladu z ZMed.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zaradi objave popravka, ker je bila vložena po poteku tridesetdnevnega roka za njeno vložitev.

Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb materialnega prava in kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navaja, da je zahtevo za objavo popravka posredovala toženi stranki 5. 9. 2011, ta pa je popravek objavila 21. 9. 2011 na način, ki ni v skladu z Zakonom o medijih (ZMed). To pomeni, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči šele od nepravilne objave popravka 21. 9. 2011. Nepravilno je stališče tožene stranke, da naj ne bi šlo za objavo popravka, ampak za pismo bralcev. Za to govori več okoliščin, ki jih v pritožbi našteva. Napačno je stališče sodišča, da je rok varovan samo v primeru, da bi bil popravek objavljen v zakonsko določenem roku (to je do vključno 8. 9. 2011). Takšno stališče je nepravilno in nima podlage v ZMed niti v sodni praksi. Glede na to, da daje zakon prizadeti osebi rok trideset dni za vložitev tožbe, je razumno pričakovati, da odgovorni urednik v izogib vložitvi tožbe in izreku denarne globe objavi zahtevani popravek tudi v roku, ki teče za vložitev tožbe. Zakon nikjer ne določa, da popravke ni mogoče objaviti tudi kasneje. Nasprotuje tudi stališču, da je bila tožba vložena nepravočasno in na nepristojno sodišče. Meni, da je tožbo vložila na stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ker je vrednost svojega pravnega interesa za objavo popravka označila na 22.000,00 EUR, od tega zneska je tudi plačala pripadajočo sodno takso. To kaže, da je prišlo za pomoto pri tipkanju, ki je imela za posledico, da je bila vrednost spora označena z 20.000,00 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Iz nesporne dejanske podlage izpodbijane odločitve izhaja, da je tožnik zahteval od toženca objavo popravka 1. septembra 2011 objavljenega obvestila (članek v S.), ki bi moral biti ob upoštevanju 2. alinee drugega odstavka 27. člena ZMed objavljen najkasneje 8. 9. 2011. Popravek tedaj ni bil objavljen, toženec pa tudi ni v štiriindvajsetih urah pisno po priporočeni pošti posredoval tožniku odločitve o zavrnitvi popravka, tako kot to nalaga določilo drugega odstavka 31. člena Zmed.

Po določilu prvega odstavka 33. člena ZMed ima tisti, ki zahteva objavo popravka, v primeru, da odgovorni urednik popravka ne objavi v roku in na način, določen z zakonom, pravico zoper odgovornega urednika vložiti tožbo za objavo odgovora ali popravka pri pristojnem sodišču. Po določilu drugega odstavka 33. člena se tožba vloži najpozneje v tridesetih dneh po preteku roka za objavo popravka oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu s tem zakonom. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s stališčem tožnika, da toženčeva objava okrnjenega besedila popravka dne 21. 9. 2011 predstavlja popravek, objavljen na zakonsko neskladen način, ne pa tudi z njegovim stališčem, da zato tridesetdnevni rok za vložitev tožbe teče od navedenega dneva. Pritrditi je namreč treba razlagi določbe drugega odstavka 33. člena ZMed sodišča prve stopnje, da tridesetdnevni rok za vložitev tožbe teče od dneva po preteku roka za objavo popravka oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen v roku, vendar na način, ki ni v skladu z ZMed. Po razlagi, ki jo ponuja tožnik, bi tridesetdnevni rok za vložitev tožbe lahko začel teči od dneva, ko je bil popravek kadarkoli objavljen na zakonsko neskladen način. Takšna razlaga bi bila nasprotna namenu pravice do popravka, saj se ta lahko učinkovito uresničuje in doseže svoj namen le s hitrim in ažurnim odzivom na objavljeno obvestilo.

V obravnavani zadevi se je rok za vložitev tožbe iztekel 8. 10. 2011. Tožnik je tožbo vložil 3. 10. 2011, vendar pri nepristojnem sodišču. Sodišče prve stopnje je jasno zapisalo, da je skladno z določbo prvega odstavka 33. člena ZMed in tretjim odstavkom 30. v zvezi z 32. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za odločanje v konkretni zadevi, v kateri ne gre za premoženjskopravni zahtevek, pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Za razmejitev pristojnosti med okrožnim in okrajnim sodiščem je merilo po vrednosti spornega predmeta upoštevno samo v sporih iz premoženjskih razmerij, medtem ko v zvezi z drugimi spornimi razmerji, ki se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka, tega merila ni mogoče uporabiti. Primer takšnega civilnega spora, ki ni premoženjskega značaja, je tudi obravnavani spor. Tožnik v pritožbi s sklicevanjem na pomoto pri tipkanju vztraja pri svojih navedbah, da je tožbo vseskozi nameraval vložiti na Okrožno in ne na Okrajno sodišče v Ljubljani. S tem potrjuje ugotovitev sodišča, da je šlo pri tožnikovi vložitvi tožbe na okrožno sodišče za strokovno napako tožnikovega pooblaščenca in ne morda za očitno pomoto iz osmega odstavka 112. člena ZPP, na podlagi katere bi bilo mogoče šteti, da je bila tožba pravočasno vložena z njeno vložitvijo pri nepristojnem sodišču. V obravnavani zadevi je pristojno okrajno sodišče tožbo prejelo 21. 10. 2011, torej po izteku tridesetdnevnega roka. Sodišče prve stopnje jo je zato pravilno kot prepozno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).

Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).