Jedro

Res je, da se namen pravice do popravka lahko doseže le s hitrim odzivom na objavljeno obvestilo. Vendar pa doseganje hitrega odziva ne sme iti na račun prikrajšanja prizadetega glede možnosti za uresničevanje pravice do popravka. Subjektivni interes mora biti postavljen pred interes javnosti. To bistvo oziroma jedro pravice do popravka je treba upoštevati tudi pri razlagi 33. člena ZMed.

V primeru, ko odgovorni urednik popravek objavi na nepravilen način bodisi v roku za objavo popravka ali pa kasneje, vendar še pred potekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, 30-dnevni rok teče od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z ZMed. S takšno razlago se prizadetemu omogoči, da ustrezno zavaruje svoje osebnostne pravice, obenem pa se rok za vložitev tožbe v najslabšem primeru podaljša le za 30 dni.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklepa sodišča prve in druge stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama ni sporno, da so A. dne 1. 9. 2011 objavile članek „...“ in da je tožnik najprej 5. 9. 2011 po elektronski pošti poslal zahtevo za objavo popravka, nato pa še po pošti dne 7. 9. 2011. Nesporno je tudi, da so A. močno spremenjeno besedilo popravka objavile 21. 9. 2011. Tožnik je tožbo, s katero je zahteval objavo popravka, najprej poslal na okrožno sodišče, ki pa je tožbo odstopilo pristojnemu okrajnemu sodišču, kamor je ta prispela 21. 10. 2011. 2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vložitve tožbe na napačno okrožno sodišče ni mogoče pripisati očitni pomoti, saj je bila tožba tudi naslovljena na okrožno sodišče. Štelo je, da po določbi drugega odstavka 33. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) tridesetdnevni rok za vložitev tožbe začne teči, če objave ni bilo, od takrat, ko bi popravek moral biti objavljen, če pa je bila objava popravka dana v roku ampak ne v skladu z zakonom pa od dneva nepravilne objave. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi popravek moral biti objavljen 8. 9. 2011, da je bil zadnji dan za vložitev tožbe 8. 10. 2011 in da je zaradi tega tožba, ki je bila vložena na pravo sodišče 21. 10. 2011, prepozna, zaradi česar jo je zavrglo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da so res A. 21. 9. 2011 objavile popravek na način, ki ni bil v skladu z zakonom, ampak da to ne pomeni, da rok začne teči šele tedaj.

4. Zoper takšno odločitev tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da jezikovna razlaga določbe 33. člena ZMed pokaže, da se tožbo lahko vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z ZMed, to pa pomeni, da je rok iztekel šele 21. 10. 2011. Navaja, da tožnik, če bi obveljalo stališče sodišč prve in druge stopnje, v primeru kasnejše nepravilne objave popravka ne bi imel nobenega pravnega varstva. Zato predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Navaja, da revidentova razlaga 33. člena ZMed ni pravilna. Opozarja, da bi bil v primeru, če bi bila taka razlaga pravilna, prizadeti v negotovosti glede roka, saj ne bi vedel, kdaj mu sploh začne teči. Poudarja tudi, da bi na tak način rok za vložitev tožbe za objavo popravka lahko podaljševali, kar je v nasprotju z namenom pravice do popravka, ki je v hitrem in ažurnem odzivu na objavljeno informacijo.

6. Revizija je utemeljena.

7. Bistvo pravice do popravka je v tem, da ima vsakdo pravico odzvati se na obvestilo, objavljeno v medijih, ki prikazuje netočna dejstva v njem in so z njim prizadete njegove pravice ali koristi. Pravica do popravka je primarno namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega posameznika, ki lahko v odgovoru na objavljeno obvestilo zatrjuje netočno prikazovanje dejstev in ščiti svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost ali dostojanstvo). Hkrati se z njo varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. S tem ko ima prizadeti možnost objave popravka, je njegov položaj nasproti medijem bolj uravnotežen, varovano je načelo enakosti orožij. Res je, da se namen pravice do popravka lahko doseže le s hitrim odzivom na objavljeno obvestilo. Vendar pa doseganje hitrega odziva ne sme iti na račun prikrajšanja prizadetega glede možnosti za uresničevanje pravice do popravka. Subjektivni interes mora biti postavljen pred interes javnosti(1).

8. To bistvo oziroma jedro pravice do popravka je treba upoštevati tudi pri razlagi 33. člena ZMed. Ta določa, da ima v primeru, če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, določen s tem zakonom, tisti, ki zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na katerega območju je sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija, prek katerega je bilo objavljeno obvestilo, na katero se nanaša popravek. Tožba se lahko vloži najpozneje v tridesetih (30) dneh po preteku roka za objavo popravka, oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu s tem zakonom.

9. Prizadetemu je treba dati možnost, da se odzove na nepravilno objavo popravka. To pa pomeni, da je pravilna razlaga, da v primeru, ko odgovorni urednik popravek objavi na nepravilen način bodisi v roku za objavo popravka ali pa kasneje, vendar še pred potekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, 30-dnevni rok teče od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z ZMed. S takšno razlago se prizadetemu omogoči, da ustrezno zavaruje svoje osebnostne pravice, obenem pa se rok za vložitev tožbe v najslabšem primeru podaljša le za 30 dni. Pravilna je torej razlaga, da tožnik lahko zato, ker je do objave okrnjenega besedila popravka prišlo 21.9.2011, torej še znotraj 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, tožbo vloži v 30 dneh od dneva, ko je bil objavljen nepravilen popravek. To pomeni, da je bila tožba, ki je bila vložena 21.9.2011, še pravočasna.

10. Ker zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišči prve in druge stopnje sploh nista presojali utemeljenosti zahtevka, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) reviziji ugodilo in je sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

Op. št. (1): Glej odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-95/09, Up-419/09.