Jedro

Šele z novelo ZPIZVZ-B je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 448940 z dne 25. 5. 2007 in št. 32 0448940 z dne 23. 1. 2007 ter priznanje pravice do izplačila dela vdovske pokojnine po pokojni ženi od decembra 2006 dalje. Ugotovilo je, da je tožnik uživalec pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ - Ur. l. RS, št. 49/98 in nadaljnji) in ne po splošnih predpisih ter presodilo, da zato ne izpolnjuje pogojev po četrtem odstavku 123. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 - Ur. l. RS, št. 106/99 in nadaljnji). Navedeno določbo je razlagalo enako kot tožena stranka – ker se dodatek v obliki dela vdovske pokojnine upravičencu izplačuje le poleg „starostne ali invalidske pokojnine“ po tem zakonu, torej po splošnih predpisih, uživalcem vojaških pokojnin ta pravica ne gre. Tožnik bi sicer lahko pridobil pravico do starostne pokojnine po splošnih predpisih, torej po ZPIZ-1, in bi k tej pokojnini tudi lahko prejemal del vdovske pokojnine po pokojni ženi, vendar se je odločil, da bo še naprej prejemal vojaško pokojnino po ZPIZVZ.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi tožene stranke odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Glede razlage določbe četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 je zavzelo drugačno stališče kot tožena stranka in sodišče prve stopnje. Po presoji sodišča druge stopnje navedena določba vdovam oz. vdovcem, ki so upravičeni do pokojnine po ZPIZVZ, ne onemogoča, da bi pridobili pravico do dela vdovske pokojnine po pokojnem zakoncu, ki je bil uživalec pokojnine po splošnih predpisih.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pravica iz četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 omejena na uživalce starostne ali invalidske pokojnine po splošnih predpisih, torej po ZPIZ-1. Pri tem se sklicuje na pomen izrazov, kot so določeni v 8. členu ZPIZ-1. Uživalec vojaške pokojnine bi to pravico lahko pridobil le, če bi ZPIZVZ to pravico izrecno priznaval; določba drugega odstavka 5. člena ZPIZVZ, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje, tega ne omogoča. Gre za dva različna pokojninska sistema in je že iz tega razloga treba ločevati pravice po splošnih predpisih od pravic po vojaških predpisih.

4. Tožnik je na revizijo odgovoril, vendar tega ni storil po pooblaščencu, ki je odvetnik, prav tako pa najkasneje v odgovoru ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče zato odgovora na revizijo ni upoštevalo.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Ker tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

7. Pri materialnopravni presoji je treba izhajati iz določb 123. člena ZPIZ-1, saj tožnik na podlagi tega člena uveljavlja del vdovske pokojnine po pokojni ženi. Na podlagi določbe drugega odstavka tega člena lahko vdova oziroma vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do starostne ali invalidske pokojnine, uživa pokojnino, ki si jo sam izbere. Iz četrtega odstavka istega člena izhaja izjema od tega pravila, saj se lahko vdovi oziroma vdovcu, če je to zanj ugodneje, poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 % zneska vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po tem zakonu, vendar največ do zneska v višini 15 % povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu. V naslednjem odstavku pa je določeno, da se vdovi oziroma vdovcu ne izplača dela vdovske pokojnine oziroma se del vdovske pokojnine zmanjša tako, da skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne presega starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Glede na takšno ureditev je osnovno vprašanje, ali bi lahko tožnik kot uživalec pokojnine po ZPIZVZ pridobil tudi pravico do vdovske pokojnine po svoji ženi, ki je bila uživalka pokojnine po splošnih predpisih. Le v primeru pozitivnega odgovora bi lahko tožniku pripadala tudi pravica do dela vdovske pokojnine. Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine po 123. členu ZPIZ-1 je namreč vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine.

8. Glede na besedilo ZPIZVZ, kot je veljal v času odločanja pri toženi stranki in v času trajanja sodnega postopka, tožnik kot uživalec pokojnine po ZPIZVZ, ni bil upravičen do vdovske pokojnine. ZPIZVZ je namreč v 3. in 5. členu izrecno določal, da upravičenci po tem zakonu nimajo pravice do vdovske pokojnine in tudi po njihovi smrti njegovi družinski člani lahko pridobijo le pravico do družinske pokojnine (1). Na podlagi take zakonske ureditve je logičen zaključek, da tožnik poleg pravice do svoje pokojnine po ZPIZVZ, ki jo uživa, ni mogel pridobiti pravice do vdovske pokojnine po pokojni ženi, zaradi česar tudi ni mogel pridobiti pravice do dela zneska vdovske pokojnine poleg svoje pokojnine. Šele z novelo ZPIZVZ-B (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1. 9. Glede na vse navedeno je pravilna sodba sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo. V skladu s tem je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo, ker je šlo le za kršitev materialnega prava, spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sklep VS RS VIII Ips 62/2009 z dne 22. 6. 2010 in sodbo VS RS VIII Ips 489/2008 z dne 10. 5. 2010.