Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. ali je treba zahtevo za zmanjšanje pogodbene kazni po 252. členu Obligacijskega zakonika uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom ali zadošča materialnopravni ugovor,

2. ali se mora sodišče, kadar obravnava materialnopravni ugovor zmanjšanja pogodbene kazni, omejiti na obravnavo trditev, ki jih stranka postavi v utemeljitev tega ugovora, in odločati v okviru ugovornega zahtevka, ki ga v tej smeri stranka postavi, ali po drugi strani zadostuje, da stranka ugovarja zmanjšanje brez konkretizacije višine zmanjšanja in trditev, sodišče pa zmanjšanje prosto presoja glede na vse trditve, ki jih stranka navaja (v utemeljitev drugih ugovorov) v pravdi in

3. ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera kršilo pravico tožnika do enakega obravnavanja (22. člen Ustave), ker se ob spremembi odločitve glede ugovora zmanjšanja pogodbene kazni ni opredelilo do navedb tožnika v odgovoru na pritožbo v zvezi z nesklepčnostjo ugovora zmanjšanja pogodbene kazni in ker se ni opredelilo do drugih trditev tožnika, ki so pravno relevantne za zmanjšanje pogodbene kazni in jih je navajal tožnik v postopku na prvi stopnji, sodišče prve stopnje pa jih zaradi drugačnega materialnopravnega stališča ni obravnavalo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj,

(1) ali je treba zahtevo za zmanjšanje pogodbene kazni po 252. členu Obligacijskega zakonika uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom ali zadošča materialnopravni ugovor;

(2) ali se mora sodišče, kadar obravnava materialnopravni ugovor zmanjšanja pogodbene kazni, omejiti na obravnavo trditev, ki jih stranka postavi v utemeljitev tega ugovora, in odločati v okviru ugovornega zahtevka, ki ga v tej smeri stranka postavi, ali po drugi strani zadostuje, da stranka ugovarja zmanjšanje brez konkretizacije višine zmanjšanja in trditev, sodišče pa zmanjšanje prosto presoja glede na vse trditve, ki jih stranka navaja (v utemeljitev drugih ugovorov) v pravdi; in (3) ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera kršilo pravico tožnika do enakega obravnavanja (22. člen Ustave), ker se ob spremembi odločitve glede ugovora zmanjšanja pogodbene kazni ni opredelilo do navedb tožnika v odgovoru na pritožbo v zvezi z nesklepčnostjo ugovora zmanjšanja pogodbene kazni in ker se ni opredelilo do drugih trditev tožnika, ki so pravno relevantne za zmanjšanje pogodbene kazni in jih je navajal tožnik v postopku na prvi stopnji, sodišče prve stopnje pa jih zaradi drugačnega materialnopravnega stališča ni obravnavalo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnika do prve in druge toženke v znesku 834.585,21 EUR z obrestmi (1. točka); da ne obstoji terjatev prve in druge toženke do tožnika v znesku 834.585,21 EUR z obrestmi (2. točka); in odločilo, da sta po pobotu prva in druga toženka dolžni tožniku plačati 834.585,21 EUR z obrestmi (3. točka). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama prve in druge toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnika do prve in druge toženke v znesku 350.000,00 EUR z obrestmi (1. točka); da ne obstoji terjatev prve toženke do tožnika v znesku 350.000,00 EUR z obrestmi (2. točka); in odločilo, da sta prva in druga toženka dolžni tožniku plačati 350.000,00 EUR z obrestmi (3. točka). V preostalem delu je pritožbi prve in druge toženke zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Spremenilo je tudi odločitev o stroških postopka.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišča druge stopnje, ki je ugodilo ugovoru toženk za zmanjšanje pogodbene kazni na podlagi 252. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in pogodbeno kazen znižalo na 350.000,00 EUR. Meni, da bi morali toženki postaviti oblikovalni tožbeni zahtevek in (tudi) znižanje ustrezno konkretizirati. Poudarja, da je večkrat v svojih vlogah izrecno opozoril toženki na potrebnost postavitve oblikovalnega tožbenega zahtevka. Teorija civilnega procesnega prava namreč postavlja zahtevo po oblikovalni tožbi zaradi jasnosti, ki jo vnese v pravdo. Če mora toženec vložiti nasprotno tožbo, je prisiljen postaviti določen zahtevek, zanj ponuditi jasne trditve in za te trditve predlagati konkretne dokaze. Zatrjuje kršitve 2. in 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je treba zahtevo za zmanjšanje pogodbene kazni po 252. členu OZ uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom ali zadošča materialnopravni ugovor;1 (2) ali se lahko stranka zaradi neenotnosti sodne prakse zanaša na to, da zadostuje materialnopravni ugovor, čeprav v teku pravde nasprotna stranka izrecno ugovarja, da bi morala postaviti oblikovalni tožbeni zahtevek in na to opozarja v času, ko bi lahko tak zahtevek še postavila; (3) ali se mora sodišče, kadar obravnava materialnopravni ugovor zmanjšanja pogodbene kazni, omejiti na obravnavo trditev, ki jih stranka postavi v utemeljitev tega ugovora, in odločati v okviru ugovornega zahtevka, ki ga v tej smeri stranka postavi, ali po drugi strani zadostuje, da stranka ugovarja zmanjšanje brez konkretizacije višine zmanjšanja in trditev, sodišče pa zmanjšanje prosto presoja glede na vse trditve, ki jih stranka navaja (v utemeljitev drugih ugovorov) v pravdi; in (4) ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera kršilo pravico tožnika do enakega obravnavanja (22. člen Ustave), ker se ob spremembi odločitve glede ugovora zmanjšanja pogodbene kazni ni opredelilo do navedb tožnika v odgovoru na pritožbo v zvezi z nesklepčnostjo ugovora zmanjšanja pogodbene kazni in ker se ni opredelilo do drugih trditev tožnika, ki so pravno relevantne za zmanjšanje pogodbene kazni in jih je navajal tožnik v postopku na prvi stopnji, sodišče prve stopnje pa jih zaradi drugačnega materialnopravnega stališča ni obravnavalo.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ob tem se sklicuje na zadevi VS RS II Ips 7/2021 in VIII Ips 46/2019.