Jedro

Sodišče druge stopnje je prezrlo, da je v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje vsebovana delna zavrnitev tožbenega zahtevka. Ker je bilo zavrženje pritožbe zato procesno napačno, tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem druge stopnje ter poseženo je bilo v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo objektivno spremembo tožbe (I. točka izreka) ter odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 8.123,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku za znesek v višini 17.302,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo tudi plačilo 11.736,36 EUR bruto, od tega odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožniku plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka) in zakonske zamudne obresti od zneska 8.100 EUR za obdobje od 30. 3. 2019 do 7. 8. 2019 (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo. Obrazložilo je, da je pritožba nedovoljena, ker v izreku izpodbijane sodbe ni zavrnilnega dela, ki ga tožnik izpodbija s pritožbo. Gre za položaj iz 325. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar tožnik ni predlagal izdaje dopolnilne sodbe, zato se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na ta del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena. Tožnik za pritožbo v delu, o katerem ni izreka, torej nima pravnega interesa.

3. Tožnik na podlagi tretjega odstavka 384. člena ZPP vlaga direktno revizijo, v kateri poudarja, da je sodišče druge stopnje napačno ugotovilo, da v izreku sodbe sodišča prve stopnje ni zavrnilnega dela. II. točka izreka se namreč glasi: "V presežku za znesek v višini 17.302,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi se tožbeni zahtevek zavrne." Ravno v tem zavrnilnem delu se skriva s pritožbo izpodbijani znesek 14.500 EUR, kar je sodišče druge stopnje očitno spregledalo. S tem mu je bila onemogočena vsebinska obravnava pritožbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

4. Sodišče je vročilo revizijo toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Tožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče druge stopnje prezrlo, da je v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje vsebovana delna zavrnitev tožbenega zahtevka, in sicer je sodišče v presežku za znesek 17.302,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi tožbeni zahtevek zavrnilo, kar je tožnik delno izpodbijal s pritožbo. Sodišče druge stopnje bi zato moralo vsebinsko odločiti o tožnikovi pritožbi, s katero je uveljavljal prisojo višje odškodnine za nepremoženjsko škodo.

7. Ker je bilo zavrženje pritožbe procesno napačno, tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem druge stopnje (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ter poseženo je bilo v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

8. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP), sklep sodišča druge razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (I. točka izreka).

9. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).