Jedro

Zahtevek za plačilo je neutemeljen, ker je tožnik pooblastil tretjo osebo za sprejem kupnine, toženca pa sta tej osebi kupnino tudi izročila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 743,58 EUR.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo kupnine v višini 56.334,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2005 dalje. Navajal je, da je s tožencema dne 28. 1. 2005 sklenil prodajno pogodbo glede svojega solastnega deleža na nepremičnini parc. št. 16/38, vpisani v vl. št. 1896 k. o. ... S pogodbo je bila dogovorjena kupnina v višini 56.334,50 EUR, ki pa mu je toženca nikdar nista poravnala.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo ter tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke. Ugotovilo je, da sta toženca kupnino plačala B. K., da je bil le-ta s strani tožnika pooblaščen za prevzem kupnine ter da je tožnik s podpisom prodajne pogodbe potrdil prejem celotne kupnine.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo glede stroškovne odločitve, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

4. Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča v zvezi s sodbo prvostopenjskega sodišča vlaga revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo 280. člen Obligacijskega zakonika (OZ), saj sam ni določil osebe, kateri bi toženca smela izpolniti obveznost namesto njemu, izpolnitve tožencev pa tudi ni kasneje odobril ali izkoristil. Med pravdnimi strankami torej ni bilo dogovorjeno plačilo kupnine B. K., zato obveznost tožencev ni prenehala. Navaja, da bi bilo za sprejem kupnine in razpolaganje z denarjem potrebno po 74. in 76. členu OZ posebno pooblastilo, ki v predmetni zadevi ni bilo dano. Sklicuje se tudi na 810. člen OZ ter meni, da bi morali sodišči člen smiselno uporabiti za vse zastopnike na podlagi pooblastila.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki. Tožena stranka je na revizijo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške odgovora na revizijo.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Ker je bila sodba prvostopenjskega sodišča v tej zadevi izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08, ZPP-D), se glede na drugi odstavek 130. člena navedenega zakona v tej zadevi uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v dotlej veljavnem besedilu.

8. Revizijsko sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da toženca kupnine nista izročila neposredno tožniku, temveč sta jo izročila B. K.. Takšen način izpolnitve pogodbene obveznosti je bil med strankami dogovorjen, saj je tožnik dne 19. 1. 2005 podpisal izjavo, s katero je B. K. pooblastil za sprejem predujma kupnine, iz izjave pa je razbrati, da ga pooblašča tudi za sprejem preostanka kupnine ob podpisu pogodbe. Poleg tega je tožnik podpisal prodajno pogodbo in svoj podpis notarsko overil, v pogodbi pa je potrdil prejem celotne kupnine ter s tem izpolnitev tožencev tudi odobril. 9. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so brez pomena revizijske navedbe, da med pravdnima strankama ni bilo dogovorjeno plačilo kupnine B. K., da le-ta ni imel pooblastila za sprejem kupnine ter da tožnik izpolnitve tožencev ni odobril. 10. Odločitev sodišč prve in druge stopnje je glede na ugotovljena dejstva materialnopravno ustrezna. Revident neutemeljeno podaja očitek napačne uporabe 74. in 76. člena OZ, saj njegova graja temelji na prepričanju, da K. ustreznega pooblastila za sprejem kupnine ni imel, medtem ko so topogledne ugotovitve nižjih sodišč ravno nasprotne. Sodišči sta skladno z 280. členom OZ izpolnitev tožencev utemeljeno ocenili kot veljavno, saj sta toženca obveznost izpolnila osebi, ki jo je določil tožnik, sicer pa je tožnik s podpisom prodajne pogodbe njuno izpolnitev tudi odobril. Pritožbeno sodišče je materialnopravno pravilno zavrnilo uporabo 810. člena OZ, zato je revizijsko vztrajanje na smiselni uporabi navedenega člena neutemeljeno. 810. člen OZ namreč ureja obseg splošnega pooblastila trgovskega zastopnika in določa, da trgovski zastopnik, v kolikor za to ni izrecno pooblaščen, ne sme sprejeti izpolnitve terjatev svojega naročitelja. V konkretni zadevi je bilo dano posebno pooblastilo za enkratno posredovanje pri nakupu nepremičnine in za sprejem kupnine, tovrstna pooblastitev pa se bistveno razlikuje od pogodbe o trgovskem zastopanju, katere bistvene značilnosti so opravljanje podjetniške dejavnosti in trajnost pogodbenega razmerja.

11. Revizijsko sodišče je tako na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na revizijo. Toženi stranki je priznalo 1350 točk za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 18 Odvetniške tarife) ter 20% DDV na odvetniške storitve, kar skupaj glede na vrednost odvetniške točke 0,459 EUR znaša 743,58 EUR.