Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za denarne zahtevke, ki se nanašajo na obdobje po domnevno nezakonitem prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, je revizija dovoljena že po zakonu, ne glede na vrednost spornega predmeta.
Ne glede na to, kako je oblikovan izrek o stroških, gre vendarle za odločitev o stroških postopka. V zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških revizija po zakonu ni dovoljena in je tudi v delovnem sporu sodišče ne more dopustiti.
Predlog se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 5. 2009 in priznalo tožniku pravico do reintegracije in reparacije. Prisodilo mu je tudi sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2008 in regres za leto 2009, odškodnino za neizrabljen letni dopust za leti 2008 in 2009 ter pravico do odvoda davkov in prispevkov od bruto zneska 2.210 EUR, kolikor naj bi znašalo plačilo za opravljene nadure do 31. 5. 2009. Za umaknjeni del zahtevka je postopek ustavilo in tožencu naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka, za katere je odločilo, da jih mora plačati na račun sodišča, ker je tožnika zastopal odvetnik na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. 2. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da domnevno stroškovna odločitev ni stroškovni sklep, saj tožencu nalaga plačilo stroškov sodišču, ki v tem sporu ni bilo stranka. Meni, da je odločitev sodišča druge stopnje, ki je njegovo pritožbo glede tega zavrnilo, v nasprotju z osnovnimi pravili postopka. Izrek presega vsebino stroškovne odločitve, zato ne gre za odločitev, glede katere revizija v nobenem primeru ne bi bila dovoljena. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja: ali takšen izrek res predstavlja le stroškovni sklep.
Nadalje v zvezi z odločitvijo o odvodu davkov in prispevkov od zneska 2.210 EUR navaja, da je sodišče ta gotovinska izplačila štelo za nekakšno višjo plačo in ne kot plačilo regresa. Kvečjemu bi bil toženec od navedenega zneska dolžan plačati prispevke in davke, ne pa dodatno še regresov za letni dopust za leto 2008 in 2009. Zato predlaga dopustitev revizije glede vprašanja: ali se lahko dokazana gotovinska plačila štejejo za nekaj drugega, kot je zatrjeval toženec.
Nasprotuje tudi odločitvi glede plačila odškodnine za neizkoriščen letni dopust in vztraja, da je tožnik sorazmerni del dopusta za leto 2008 izrabil, medtem ko do celotnega dopusta za leto 2009 ni upravičen, saj od 31. 5. 2009 dalje ni delal. Predlaga da se dopusti revizija glede vprašanja: ali je tožnik, čeprav je z delom zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehal, upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust. Prav tako pa predlaga dopustitev revizije: „glede odločitve sodišča druge stopnje, ki je ob svoji spremenjeni odločitvi odločilo tudi o denarnem zahtevku, ki je vezan na osnovni spor glede prenehanja oziroma datuma prenehanja“.
Sprašuje se, kako sodišče ve, da se tožnik v času, za katerega mu je prisodilo konkretne zneske, ni zaposlil drugje.
3. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno (četrti odstavek 367. b člena ZPP).
4. Predlog ni dovoljen v delu, ki se nanaša na odločitev o plačilu regresa za letni dopust za leto 2009, odškodnine za neizrabljen letni dopust za leto 2009 in o plačilu denarnih mesečnih zneskov, zapadlih v času od 18. 7. 2009 do 18. 6. 2012. Gre za zahtevke, glede katerih je revizija dovoljena že po zakonu. Ti zahtevki so namreč v povezavi z odločitvijo o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se nanašajo na čas po domnevno nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
5. Prav tako ni dovoljen predlog v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka. Ne glede na to, kako je oblikovan izrek tega dela sodbe, gre vendarle za odločitev o stroških postopka. Glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZPP v zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških revizija po zakonu ni dovoljena in je tudi v delovnem sporu sodišče ne more dopustiti.
6. V ostalem delu (sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2008, odškodnina za neizrabljen sorazmerni del dopusta za leto 2008 in odvod davkov in prispevkov od zneska 2.210 EUR) predlog ne vsebuje sestavin, ki jih določa četrti odstavek 367. b člena ZPP, saj je kljub temu, da so nekatera vprašanja sicer formulirana, predlog po vsebini revizija, v delu, ki se nanaša na plačilo davkov in prispevkov od zneska 2.210 EUR pa gre celo za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ki niti kot revizijski razlog ni dovoljen.
7. Zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča druge stopnje o regresu za letni dopust za leto 2009, odškodnini za neizrabljen letni dopust za leto 2009, plači za čas od junija 2009 do maja 2012 ter stroških postopka zavrglo kot nedovoljen, v ostalem delu pa na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP.