Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali lahko sodišče prve stopnje opre svojo odločitev na novo sodno prakso, ne da bi na to opozorilo in dalo strankam možnost, da se o taki novi sodni praksi izjavijo?

2. Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali lahko sodišče prve stopnje opre svojo odločitev na novo sodno prakso, ne da bi na to opozorilo in dalo strankam možnost, da se o taki novi sodni praksi izjavijo?

2. Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?

Obrazložitev

1. Med strankami je bila sklenjena Pogodba o dolgoročnem kreditu z devizno klavzulo št. 53000468/06 z dne 4. 10. 2006 za 82.908 CHF z dobo vračanja 240 mesecev, v korist toženke pa je bila ustanovljena tudi hipoteka na podlagi Sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice na vknjiženih nepremičninah zastaviteljev A. A. in B. B., kar vse je del notarske listine št. SV 1311/06 z dne 6. 10. 2006.

2. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe (točka I. izreka), ustavilo pravdni postopek v delu ugotovitve neveljavnosti vknjižene hipoteke, plačila zneska 15.814,83 EUR, zahteve po razvezi notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe in sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice na vknjiženih nepremičninah ter izstavitve zemljiškoknjižne listine (točka II. izreka) ter ugotovilo, da so notarski zapis hipotekarne kreditne pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 53000468/06 in sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na vknjiženih nepremičninah po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), SV 1311/06 z dne 6. 10. 2006 in kreditna pogodba št. 53000468/06 z dne 4. 10. 2006, nični (točka III. izreka).

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje.

4. V zvezi s sodbo višjega sodišča toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali lahko sodišče prve stopnje opre svojo odločitev na novo sodno prakso, brez da bi na to opozorilo in dalo strankam možnost, da se o taki novi sodni praksi izjavijo? 2. Ali gre pri interpretaciji, kot jo je zavzelo Višje sodišče glede vsebine pojasnilne dolžnosti, za nedovoljeno povratno razumevanje prava oz. za kršitev načela pravne države (2. člen USRS) ter enakega varstva pravic (22. člen USRS) in kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen USRS)? 3. Ali lahko sodišče lahko nekoga smatra za tožečo stranko po 2. odstavku 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), čeprav je podal zgolj izjavo, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient po 199. členu ZPP? 4. Ali mora stranka, kateri status enega izmed pravdnih udeležencev ni jasen in na kar opozarja sodišče tekom postopka, grajati procesne kršitve, še preden sodišče izreče svoje stališče o položaju takšnega udeleženca postopka oz. o njegovem statusu izda ustrezni sklep? 5. Ali je dogovor o valutni klavzuli podvržen presoji po Zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) v smislu, da se tak dogovor šteje za pogodbeni pogoj kot ga definira prvi odstavek 22. člena ZVPot10 ali pa gre pri navedeni klavzuli za glavni predmet pogodbe, ki je oz. mora biti per definitionem posamično dogovorjen? 6. Ali se presoja nepoštenosti dela pogodbe, ki ni pogodbeni pogoj v smislu ZVPot, ravno tako presoja po pravilih, ki jih določa ZVPot, ali pa je potrebno takšne druge dele pogodbe presojati po sodni praksi, ki jo je na podlagi Direktive Sveta 93/13/EGS izoblikovalo Vrhovno sodišče? 7. Ali slovenska zakonodaja res omogoča, da je glavni predmet pogodbe podvržen presoji (ne)poštenosti, ne glede na to, ali je jasen? 8. Ali neizpolnitev pojasnilne dolžnosti pri kreditni pogodbi z valutno klavzulo s strani banke avtomatično pomeni, da je banka ravnala v nasprotju z vestnostjo in poštenjem? 9. Ali neizpolnitev pojasnilne dolžnosti pri kreditni pogodbi z valutno klavzulo s strani banke avtomatično pomeni, da banka ni bila v dobri veri? 10. Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22<br> Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.