Jedro

Če prvostopenjska sodba ne navaja vrednosti spornega predmeta, revizije ni mogoče dovoliti po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 se lahko dovoli le, če revident opredeli pravno vprašanje in če so izpolnjene ostale predpostavke za dovolitev revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo in sklep z dne 1. 8. 2007, s katerim je Upravna enota Slovenska Bistrica zavrnila zahtevo za vrnitev tam navedenega premoženja in zavrgla zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti tam navedene nepremičnine. Drugostopenjski upravni organ je z odločbo z dne 27. 8. 2007, zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper navedeno prvostopenjsko odločbo.

Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča je vložila revizijo tožeča stranka. Po njenih navedbah je 100.000 EUR vrednost tistega premoženja, katerega denacionalizacijo je zahtevala v upravnem postopku. V predmetni zadevi naj bi šlo tudi za pomembno pravno vprašanje glede izpolnjevanja pogojev za denacionalizacijo premoženja in s tem povezane kršitve človekovih pravic Revizija ni dovoljena.

Dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pride v poštev le, če je vrednost izpodbijanega dela meritorne odločbe prvostopenjskega sodišča izražena v denarju, in če ta presega 20.000 EUR. Dovoli se lahko revizija tudi, če se izpodbija nemeritorna prvostopenjska sodna odločba. Nanašati se mora na dokončni upravni akt, v katerem je bilo odločeno v denarju izraženi pravici ali obveznosti. Vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta mora v tem primeru presegati 20.000 EUR.

Te predpostavke v obravnavanem primeru niso izpolnjene. Niti izpodbijana sodba niti upravni akt ne navajata nobene vrednosti spornega predmeta. Zgolj navedba po tožeči stranki ocenjene vrednosti nepremičnine pa ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revizije tudi ni mogoče dovoliti na temelju 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Navedbe tožeče stranke, kolikor se nanašajo na dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, se namreč nanašajo na dve široki pravni področji. Na njih se je že v preteklosti zastavilo veliko število pomembnih pravnih vprašanj. Glede vrste pravnih vprašanj je odločilo Ustavno sodišče RS (opr. št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997), obstaja pa tudi obsežna ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča RS. Poleg tega je revizija oprta izključno na razloge, ki se nanašajo na ugotovitev državljanstva. Glede državljanstva A.A. je bilo že pravnomočno odločeno, zato o tem niti ni mogoče več odločati.

Vlagatelj revizije nosi trditveno in dokazno breme glede tega, na katero pravno vprašanje je bilo odgovorjeno v prvostopenjski odločbi, saj se o reviziji odloča na njegovo zahtevo (83. člen ZUS-1). Tožeča stranka v vloženi reviziji ni niti opredelila, za katero pomembno pravno vprašanje naj bi v izpodbijani prvostopenjski odločbi šlo, saj je opredelila zgolj področji, iz katerih naj bi bilo pomembno pravno vprašanje. Revizija že zato ni dovoljena niti po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Ker ni podan nobeden od obeh uveljavljanih razlogov za dovolitev revizije, jo je Vrhovno sodišče RS zavrglo kot nedovoljeno (89. člen ZUS-1).