Jedro

V primeru, ko se popravek nanaša na mnenje, je zato treba upoštevati, da mora popravek skupaj s prvotno izraženim mnenjem tvoriti logično celoto, iz katere je mogoče razbrati stališče predlagatelja popravka, zakaj naj bi bilo mnenje oprto na neobstoječa dejstva ali premalo argumentirano.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 468,00 EUR, po preteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi moral toženec objaviti tožnikov popravek in „prikaz nasprotnih dejstev“ z dne 15. 7. 2010, v zvezi s prispevkom „Kaj se je dogajalo okoli S.?“, ki je bil 9. 7. 2010 prikazan v oddaji „...“ na programu .... Nosilni argument sodbe je, da odklonilni razlog ni podan, kadar zahtevani popravek vsebuje tudi mnenjske navedbe, je pa podan, če vsebuje izključno mnenjske navedbe, kot v konkretnem primeru.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke proti prvostopenjski sodbi. Stališče pritožbenega sodišča je, da predlagani popravek načeloma dosega standard popravka v skladu z Zakonom o medijih (v nadaljevanju ZMed), vendar tožnik ni izkazal svoje aktivne legitimacije glede objave popravka, da „ne drži, da naj bi znan politik prišel do nezakonitih prepisov pogovorov Urada za intelektualno lastnino“ in je zato v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZMed pravilno odklonil objavo celotnega popravka.

3. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča „v celoti“ in zaradi „vseh revizijskih razlogov“. Odločbi nižjih sodišč naj bi bili nezakoniti. Revident poudarja, da novinarstvo vedno bolj rine v senzacionalizem (aferaštvo, odvečno dramatiziranje, bombastičnost, zaslužkarstvo, „turbofolk kulturo“ ...), po drugi strani pa je zaradi rigorozne sodne prakse nižjih sodišč do objave popravka praktično nemogoče priti. Glede postavljene trditve, da „znanemu politiku niso bili izročeni prepisi pogovorov z Urada ...“, revident poudarja, da iz spornega obvestila kot celote povsem razumljivo izhaja, da je tretja oseba te posnetke pridobila ravno od prizadete osebe.

4. Toženec je odgovoril na revizijo in zahteval povrnitev stroškov.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pri ugotavljanju utemeljenosti zahtevka glede predlaganega popravka je treba upoštevati, da ima ustavna pravica do popravka obrambno funkcijo v razmerju z ustavno pravico do svobodnega izražanja. Pri tem je treba upoštevati, da mora popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obliki mnenja, temveč tudi druge okoliščine in/ali dejstva, s katerimi prizadeti izpodbija, ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku.(1) V primeru, ko se popravek nanaša na mnenje, je zato treba upoštevati, da mora popravek skupaj s prvotno izraženim mnenjem tvoriti logično celoto, iz katere je mogoče razbrati stališče predlagatelja popravka, zakaj naj bi bilo mnenje oprto na neobstoječa dejstva ali premalo argumentirano.

7. Objavo popravka pa lahko zahteva le tisti, čigar pravica ali interes sta bila prizadeta z objavljenim obvestilom.(2) S tem v zvezi je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da tožnik ni legitimiran, da bi zahteval objavo popravka o tem, da „ne drži, da naj bi znan politik prišel do nezakonitih prepisov pogovorov Urada ...“. Tožnik namreč ni postavil nikakršnih trditev o tem, da naj bi mu bila s prispevkom očitana povezava z „znanim politikom“ in tako tudi ni izkazal, da naj bi bila z objavljenim obvestilom prizadeta njegova pravica ali interes. Že zato je toženec pravilno zavrnil objavo zahtevanega popravka v celoti.(3) Zaradi tega se revizijsko sodišče ni posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožnik pri uveljavljanju popravka izpolnil druge kriterije, ki jih predpisuje 26. člen ZMed.

8. Revident razen zmotne uporabe materialnega prava, ni argumentirano uveljavljal drugih revizijskih razlogov. Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), odločitev o stroških revizijskega postopka pa v prvih odstavkih 165. in 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Vrhovno sodišče se je o razlikovanju med mnenjem in trditvami o dejstvih že izreklo, primerjaj na primer sodbo II Ips 36/2011 – seja 26. maja 2011. Op. št. (2): Prvi odstavek 26. člena ZMed.

Op. št. (3): Primerjaj določbo prvega odstavka 27. člena ZMed.