Jedro

Tožnica je imela kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do dela na delovnem mestu šivilja I s polovico polnega delovnega časa. Zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja ji je ta pravica prenehala, delodajalec pa ji je odredil čakanje na drugo ustrezno delo. V tem času ima sicer še vedno pravico do delne invalidske pokojnine, ki pa se ji ne izplačuje, saj za izplačevanje niso izpolnjeni pogoji (ker tožnica ne dela na ustreznem delovnem mestu s krajšim delovnim časom).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 3. 12. 2007 in odločbe toženke št. ... z dne 30. 1. 2008 ter na izplačilo delne invalidske pokojnine od 22. 11. 2007 dalje, stroškovno zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 3. 12. 2007 in 30. 1. 2008 ter toženki naložilo, da tožnici izplačuje delno invalidsko pokojnino od 22. 11. 2007 dalje ter ji povrne povzročene stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen v celoti zavrne oz. podrejeno, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Meni, da se je sodišče napačno oprlo na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 752/2008, izdano v sporu med istima strankama, ko je štelo, da je ta sodba podlaga tudi za odločitev v tej zadevi. Tožnica ima na podlagi odločbe z dne 20. 9. 2006 pravico do delne invalidske pokojnine od 4. 9. 2006 dalje in se ji je le-ta tudi izplačevala. Z odločbo z dne 15. 11. 2007 so ji bile zaradi spremembe invalidnosti priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja in sicer pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s polovico polnega delovnega časa. Delodajalec ji te pravice ni zagotovil temveč ji je odredil čakanje na delo in tako tožnica ne opravlja več dela z delovnim časom, ki bi ustrezal njeni delovni zmožnosti, v skladu s 1. odstavkom 159. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1), zato tudi ne izpolnjuje pogojev za izplačevanje delne invalidske pokojnine, kar je izrecno navedeno tudi v omenjeni sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 752/2008. Sodišče prve stopnje se do uporabe 159. člena ZPIZ-1 ni opredelilo oz. ga ni uporabilo, čeprav bi ga moralo in je tako nepravilno zaključilo, da je za v tem sporu izpodbijani odločbi odpadla pravna podlaga ter je tako nepravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da pa je nepravilno uporabilo materialno pravo. Po 341. členu ZPP je napačna uporaba materialnega prava podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti ali če jih ni uprabilo pravilno.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 30. 1. 2008 in v zvezi s tem prvostopenjsko odločbo toženke z dne 3. 12. 2007 s katero se je tožnici ustavilo izplačevanje delne invalidske pokojnine z dnem 22. 11. 2007, ker je bila tožnica z dnem 23. 11. 2007 razporejena na čakanje na ustrezno delo.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, to pa izhaja tudi iz upravnega spisa tožene stranke je bila tožnici z odločbo toženke z dne 20. 9. 2006 priznana pravica do delne invalidske pokojnine od 4. 9. 2006 dalje saj je pri tožnici podana invalidnost III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni s pravico do dela na delovnem mestu šivanja I s polovico polnega delovnega časa. Na podlagi pravnomočne odločbe toženke z dne 15. 11. 2007 je tožnica še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela v polovičnem delovnem času od 1. 5. 2007 dalje. Zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja je tožnici prenehala pravica do dela na delovnem mestu šivilja I in je delodajalec dne 21. 11. 2007 odredil tožnici čakanje na drugo ustrezno delo. Na podlagi navedenega je toženka tožnici izdala odločbo, da nima pravice do delne invalidske pokojnine (3. 12. 2007, in dokončna odločba 31. 1. 2008) in istočasno tudi odločbo o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine z dnem 22. 11. 2007 (odločba z dne 3. 12. 2007 in dokončna odločba z dne 30. 1. 2008). Glede tožničine pravice do delne invalidske pokojnine je bilo že presojeno s strani pritožbenega sodišča, katero je s sodbo Psp 752/2008 z dne 19. 3. 2009 ugodilo tožnici tako, da je odpravilo odločbi toženke z dne 3. 12. 2007 in z dne 31. 1. 2008, saj je ugotovilo, da pri tožnici še nadalje obstoji pravica do delne invalidske pokojnine.

V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali tožnica izpolnjuje pogoje za izplačevanje te delne invalidske pokojnine. Izplačevanje delne invalidske pokojnine je urejeno v 158. in 159. členu ZPIZ-1. V skladu s 159. členom ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Ker je delodajalec toženki sporočil, da je zavarovanka z dnem 23. 11. 2007 razporejena na čakanje na ustrezno delo pogoj za izplačevanje delne invalidske pokojnine iz 159. člena ZPIZ-1 ni izpolnjen in je tako toženka pravilno tožnici ustavila izplačevanje delne invalidske pokojnine z 22. 11. 2007. Na podlagi navedenega je sodišče v skladu s 5. alineo 358. člena ZPP pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek na odpravo odločb toženke z dne 3. 12. 2007 in 30. 11. 2008 stroškovno zavrnilo.