Jedro

Vzrok za neizpolnitev pogodbe (neplačilo preostanka kupnine) je bil dogodek izven sfere tožeče stranke, na katerega tudi ni mogla vplivati (trajanje postopka vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi) oziroma za vzrok, za katerega ne odgovarja nobena pogodbena stranka. To pomeni, da določbe 65. člena OZ v zvezi z aro in neizpolnitvijo pogodbe ne pridejo v poštev, temveč splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi oziroma splošna pravila o povrnitvi tistega, kar je posamezna stranka dala, če pride do razveze pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (v II. in III. točki izreka) spremeni tako, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati še 10.800,00 EUR (skupaj torej 11.403,56 EUR) z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od 4.4.2008 dalje do plačila, v roku 15 dni in ji povrniti pravdne stroške v višini 1.412,28 EUR v 15. dneh od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženec je dolžan tožeči stranki povrniti pritožbene pravdne stroške v višini 515,27 EUR, prav tako v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 603,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.4.2008 dalje do plačila, v roku 15 dni (I. točka izreka); višji tožbeni zahtevek za plačilo 10.800,00 EUR z zamudnimi obrestmi, je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v višini 1.418,84 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper zavrnilni del sodbe je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa sodbo v tem obsegu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pred drugim sodnikom. Opozarja na protislovnost razlogov sodbe, iz katerih izhaja, da sodišče ne sprejema trditev tožeče stranke, da toženec ni izpolnil svojih obveznosti določenih v 3. členu prodajne pogodbe, hkrati pa ugotavlja, da je bila med pravdnima strankama ara določena le kot ara in ne kot odstopnina, zato obstoji dolžnost vrnitve prejete are. Glede na sodbene razloge o tem, da obstoja dolžnost toženca vrniti vse, kar je prejel kot aro ali kot kupnino za prodano nepremičnino, bi toženec moral vrniti tudi znesek, ki ga je sicer fizično prejel od R. G.. Sodišče prve stopnje je v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga, ker naj ne bi bila podana aktivna legitimacija tožeče stranke (ker tožeča stranka ni izkazala svojega upniškega položaja). Takšen zaključek pa je materialnopravno zmoten. Dogovor o nakupu nepremičnine je kot kupec dne 21.12.2007 sklenila tožeča stranka, brez navedbe, da pri poslu zastopa komitenta, torej v svojem imenu. V kupoprodajni pogodbi z dne 7.1.2008 prav tako na strani kupca nastopa tožeča stranka. Zaključek sodbe o tem, da tožeča stranka ne izkazuje svojega upniškega položaja glede are, plačane dne 21.12.2007, je torej v nasprotju z listinami v spisu. Dejstvo, kdo je fizično izročil denar, je nepomembno, saj gre kvečjemu za notranje razmere med tožečo stranko in R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči. Tudi v pravdi ni bilo spora o tem, čigav je bil denar, ki je bil dne 21.12.2007 izročen tožencu. Zmoten je tudi zaključek sodišča o tem, da so bile listine, ki jih je predal prodajalec - toženec, v skladu s 3. členom kupoprodajne pogodbe. Dejstvo je, da tožeča stranka ni uspela pridobiti hipotekarnega kredita pri N. Banki na podlagi listin, ki jih je toženec predložil tožeči stranki. Banka kredita ni odobrila, svetovala je umik in ponovno vložitev zemljiškoknjižnega predloga, kar pa je že pomenilo prekoračitev roka, ki je bil določen za izpolnitev obveznosti (najkasneje do 15.2.2008).

Pritožba je utemeljena.

V pritožbenem postopku je ostal sporen le še znesek 10.800,00 EUR, izplačan tožencu dne 21.12.2007. Po neprerekanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, je bil znesek dan kot ara, kar je v skladu tudi s trditvami pravdnih strank ter 3. členom kupoprodajne pogodbe sklenjene med pravdnima strankama, z dne 7.1.2008 (priloga A3). Neprerekan je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bila ara dogovorjena za utrditev obveznosti (64. člen Obligacijskega zakonika - OZ) in ne kot odstopnina (67. in 68. člen OZ). Ta del tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker naj tožeča stranka ne bi bila subjekt zatrjevane pravice (vračila are). Tak zaključek pa je materialnopravno napačen. Kot je razvidno iz podatkov spisa, za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopala tožeča stranka.

Tudi ni bilo sporno, da je oba zneska, dvakrat po 10.800,00 EUR (zmanjšana za plačilo provizije), prejel od tožeče stranke. Zaslišan ni izpovedal, „da je ta znesek G. predal njemu", kot to zapiše sodišče prve stopnje, ampak, da je R. G.10.800,00 EUR izročil direktorici tožeče stranke, S. H., ta pa je po odbitju provizije, preostanek zneska izročila tožencu (list.št. 45 spisa). Napačen je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka za izterjavo tega zneska ni aktivno legitimirana, da bi bil to le R. G.. Prav ima pritožba, da je lahko dejstvo, da je denar za aro dano dne 27.12.2007, tožeči stranki izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), le predmet notranjega razmerja med R. G. in tožečo stranko. Poleg tega, kot rečeno, aktivna legitimacija tožeče stranke, za toženca ni bila nikoli sporna. Nedvomno je torej tožeča stranka tudi za še sporni del tožbenega zahtevka, aktivno legitimirana.

Toženec je od kupoprodajne pogodbe z dopisom z dne 25.2.2008 odstopil (kar je med pravdnima strankama nesporno), ker tožeča stranka do dne 15.2.2008 (4. člen kupoprodajne pogodbe), niti do 22.2.2008 (9. člen pogodbe), ni plačala (preostanka) kupnine. Toženec - prodajalec je trdil, da je bila torej za neizpolnitev pogodbe odgovorna tožeča stranka (kupec), tožeča pa, da toženec, ker ji ni izročil vseh listin „sposobnih za vpis oziroma najetje hipotekarnega kredita“ (3. člen pogodbe). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da toženec za neizpolnitev pogodbe ni odgovoren. Takšen zaključek in razloge zanj pritožbeno sodišče sprejema (2. odst. stran 5 sodbe). V zvezi z vprašanjem, ali je torej toženec upravičen obdržati prejeti znesek, dan kot aro, ali ne, pa je potrebna še nadaljnja ugotovitev, ali je tožeča stranka odgovorna za neizpolnitev pogodbe (65. člen OZ) ali pa je bil morda vzrok za kršitev (neplačilo preostanka kupnine) dogodek oziroma ravnanje tretje osebe, ki je zunaj njene sfere (primerjaj 240. člen OZ) ali ravnanje druge pogodbene stranke ali drug vzrok, ki izvira iz sfere upnika (primerjaj 244. člen OZ) oziroma zaradi vzroka, za katerega ne odgovarja nobena pogodbena stranka. V takšnem primeru sta ob razvezi pogodbe stranki prosti svojih obveznosti in ima vsaka stranka pravico do povrnitve tistega, kar je dala oziroma, je z razvezo pogodbe, zaradi akcesornosti dogovora o ari, prenehal veljati tudi dogovor o ari, s čimer je odpadel pravni temelj za plačilo tega denarnega zneska (primerjaj 3. odst. 190. člena OZ). Toženec je, kot povedano, izročil vse listine, primerne za vpis lastninske pravice in za pridobitev hipotekarnega kredita (3. člen pogodbe). Listine pa so bile dne 12.12.2007 vložene v zemljiško knjigo, zaradi vpisa lastninske pravice na nepremičnini (stanovanju) na ime toženca (ugotovitev sodišča prve stopnje - 2. odstavek stran 5 sodbe). Do izvedbe vpisa v zemljiško knjigo pa do 15.2.2008 niti do 22.2.2008, torej do datumov, ko bi tožeča stranka morala plačati preostanek kupnine (denar pa bi pridobila z najetjem hipotekarnega kredita, kar nedvomno izhaja tudi iz 3. točke pogodbe), ni prišlo, zaradi česar tožeča stranka hipotekarnega kredita ni uspela pridobiti (trditve tožeče stranke, dopis N., d.o.o., Ljubljana, z dne 25.2.2008, priloga A4). Po mnenju pritožbenega sodišča, glede na povedano, ni mogoče govoriti o tem, da je za neizpolnitev pogodbe odgovorna tožeča stranka v smislu določbe 65. člena OZ, temveč je bil v konkretnem primeru vzrok za neizpolnitev pogodbe (neplačilo preostanka kupnine) dogodek izven njene sfere, na katerega tudi ni mogla vplivati (trajanje postopka vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi) oziroma za vzrok, za katerega ne odgovarja nobena pogodbena stranka. To pa pomeni, da določbe 65. člena OZ v zvezi z aro in neizpolnitvijo pogodbe, ne pridejo v poštev, temveč kot rečeno, splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi oziroma splošna pravila o povrnitvi tistega, kar je posamezna stranka dala, če pride do razveze pogodbe (kar je sicer ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, nato pa zaradi napačnega zaključka o tem, da tožeča stranka za ta del tožbenega zahtevka ni aktivno legitimirana, ta del tožbenega zahtevka zavrnilo).

Toženec je torej tožeči stranki dolžan povrniti tudi znesek 10.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, od dne 4.4.2008 dalje. Ker je sodišče prve stopnje odločilna dejstva sicer pravilno ugotovilo, napačno pa uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti tudi znesek 10.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.4.2008 dalje do plačila (5. alineja 358. člena ZPP).

Glede na spremenjeni uspeh pravdnih strank v tem postopku, je moralo pritožbeno sodišče poseči tudi v odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. Tožeča stranka je sedaj v pravdi popolnoma uspela, zato ji je toženec dolžan povrniti njene pravdne stroške (1. odst. 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je upoštevalo iste postavke kot jih je tudi sodišče prve stopnje (stroškovnik list. št. 52). Tožeči stranki gre tako 2150 točk, skupaj z 20 % DDV (430 točk), je to 2580 točk oziroma 1.184,22 EUR, skupaj s sodno takso za tožbo in sodbo (2x po 114,03 EUR), je to 1.412,28 EUR stroškov pred sodiščem prve stopnje.

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je toženec dolžan povrniti tudi pritožbene pravdne stroške. Tožeči stranki gre 625 točk za sestavo pritožbe (od vrednosti 10.800,00 EUR) oziroma 299,27 EUR, skupaj s takso za pritožbo 216,00 EUR, je to 515,27 EUR.