Jedro

Sodišče si mora v postopku delitve solastnine prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnini s parc. št. 297/13 in 217/20, vpisani v vl. št. 441 k.o. X, ki sta v solastnini udeležencev tega postopka, razdružilo tako, da je predlagatelju dodelilo v last in posest 4/20 navedenih nepremičnin, ki so bile do tedaj last nasprotnega udeleženca, ter predlagatelju naložilo, da nasprotnemu udeležencu izplača na račun njegovega solastninskega deleža znesek 10.124,00 EUR najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila. Do celotnega poplačila ima nasprotni udeleženec na deležu 8/10 navedenih nepremičnin zakonito zastavno pravico. Sodišče prve stopnje je odločilo še, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju plačati stroške postopka v višini 321,37 EUR v roku 15 dni od izdaje sklepa, od 16. dneva dalje pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi do dneva plačila.

Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da je predlagatelju nakup solastniškega deleža na javni dražbi s storitvijo kaznivega dejanja omogočila sodnica J. K., zoper katero teče kazenski postopek. Na javno dražbo je bil kot solastnik povabljen tudi M. F., ki pa mu sodnica ni dovolila sodelovati ter je s tem kršila 4. odstavek 185. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Nadalje izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da se nepremičnin v naravi ne da razdeliti tako, da bi se določila funkcionalna enota 4/20, kolikor znaša njegov delež, in da je možna razdelitev samo z izplačilom. Zatrjuje, da sodišče ni preizkusilo njegovega predloga, da ima stavba dva ločena vhoda in da je možno določiti dve funkcionalni enoti. Zgornji del hiše – mansarda meri 38,18 m2, spodnji del hiše pa 69,46 m2, skupaj torej 107,64 m2. Izračun tako pokaže, da njegov solastniški delež predstavlja 21,53 m2 (4/20 od 107,64 m2). Razlika med ločitvijo mansarde in spodnjega dela hiše je torej 16,65 m2, kar bi se v naravi hitro našlo na račun izgube ali pomožnega objekta, ki v vl. št. 441 k.o. X sploh ni zaveden, ali na račun nepremičnine, ki v naravi predstavlja vrt. Sodišče prve stopnje je ravnalo povsem neživljenjsko, saj ni pretehtalo vseh možnosti in tudi cenilcu ni dalo natančnih navodil. Od njega bi moralo zahtevati odgovor, pod kakšnimi pogoji se lahko zadosti dvema funkcionalnima enotama, pri čemer je potrebno upoštevati dejanske idealne deleže. V zvezi z interesom predlagatelja za prevzem celotne nepremičnine navaja, da je predlagatelj z ženo solastnik nepremičnin s parc. št. 810/4 (stavba v izmeri 299,00 m2), parc. št. 810/7 (stavba v izmeri 179,00 m2) in parc. št. 825/8 (stavbi v izmeri 8,50 m2 in 98,20 m2), vse k.o. Y, kar pomeni, da predlagatelj nima težav z bivanjem in preživljanjem svoje hčere. Nasprotni udeleženec sam pa ima v lasti zgolj 4/20 obravnavane nepremičnine, na katero je, glede na to, da v njej živi že od leta 1976, posebej navezan. Za to nepremičnino je ves čas tudi skrbel, jo obnavljal ter vzdrževal, medtem ko se je predlagatelj temu spretno izogibal. Predlagatelj nepremičnine ni nikoli uporabljal. Sodišče tudi zavaja s sklicevanjem na 122. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki je bil z drugo alinejo 1. odstavka 273. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) razveljavljen. Nasprotni udeleženec nadalje nasprotuje ocenjeni vrednosti nepremičnine, saj iz izvedeniškega mnenja, ki je bilo uporabljeno v postopku pred Okrajnim sodiščem v Litiji opr. št. In 12/2010, izhaja, da znaša vrednost predmetnih nepremičnin 82.243,02 EUR. Glede na to znaša vrednost njegovega idealnega deleža 16.448,60 EUR. Prav tako je sodni izvedenec nepravilno izračunal nadomestilo za služnostno pravico. Nasprotni udeleženec je v postopku podal predlog za izločitev sodnika, za katerega navaja, da ga je zavrnil kar sodnik sam, ki sicer ni predsednik sodišča. Zoper sodnika, ki je odločal na prvi stopnji, in predsednico sodišča je podana kazenska ovadba zaradi malomarnega dela in zlorabe uradnega položaja.

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da so navedbe pritožnika neutemeljene in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne ter v celoti potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožbene navedbe, podane v smeri izpodbijanja postopka javne dražbe, zavrača kot nerelevante. Nadalje navaja, da Ma. in M. F. za bivanje v obravnavani nepremičnini nimata nikakršnega pravnega naslova, dejansko pa tam niti ne bivata, ampak eden od njiju tja prihaja samo občasno. Prav tako ne drži, da v nepremičnini od leta 1976 živi nasprotni udeleženec, saj je tam samo prijavljen. Navedbe o možnosti delitve v naravi so v nasprotju z navedbami v spisu in ugotovitvami izvedenca. Dejansko pa je nasprotni udeleženec za te nove navedbe in dokaze že prekludiran, saj tega v rednem postopku, v katerem je osebno sodeloval, ni navajal, niti ni predlagal dokazov ali ugovarjal cenitvi. Izvedeniškega mnenja, ki ga prilaga nasprotni udeleženec, ni mogoče uporabiti kot dokaz tudi zato, ker ni izdelano za potrebe postopka za razdružitev solastnine temveč za potrebe izvršilnega postopka. Predlagatelj je popolno in verodostojno izkazal svoj interes za prevzem celotne nepremičnine.

Pritožba je utemeljena.

Stvarnopravni zakonik način delitve solastne stvari ureja v 70. členu. Le-ta v primeru delitve stvari primarno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve, če se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, pa o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (2. odstavek 70. člena SPZ). Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). V skladu s 5. odstavkom 70. člena SPZ pa lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost solastniških deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

Iz citiranih določb jasno izhaja, da si je sodišče prve stopnje v postopku delitve solastnine dolžno prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari. V konkretnem primeru je nasprotni udeleženec interes za takšen način delitve izkazal na naroku dne 1.10.2009 (list. št. 10). Izbira enega izmed načinov delitve, kot jih predvideva 70. člen SPZ ni stvar proste presoje sodišča, ampak je to dolžno najprej presoditi, ali je fizična delitev mogoča vsaj z izplačilom razlike v vrednosti in brez znatnega zmanjšanja vrednosti stvari. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa glede tega izhaja le, da solastniškega deleža nasprotnega udeleženca zaradi premajhne solastniške kvadrature ni mogoče predelati v samostojno stanovanjsko enoto, ni pa v njem najti razlogov (in glede tega tudi izvedencu vprašanje ni bilo postavljeno) o tem, ali je mogoče fizično delitev stvari v naravi izpeljati z izplačilom razlike v vrednosti. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (zakaj fizične delitve v naravi ni mogoče opraviti), je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. Že zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovljenem postopku bo sodišče moralo ugotoviti, ali je mogoča fizična delitev stvari v naravi z izplačilom razlike v vrednosti in brez znatnega zmanjšanja vrednosti stvari (2. in 4. odstavek 70. člena SPZ). Če bo ugotovljeno, da fizična delitev ni mogoča in če bosta oba udeleženca vztrajala pri tem, da se celotna stvar dodeli njima proti plačilu drugega solastnika, pa naj sodišče ponovno presodi, kdo od solastnikov ima pri tem prednost, upoštevaje velikost solastniških deležev, način rabe stvari, pa tudi potrebe solastnikov (5. odstavek 70. člena SPZ). Pri tem naj upošteva določbo 285. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, po kateri je dolžnost sodnika, da postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.

Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo, je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.