Jedro

Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi opr. št. I 1096/2007 z dne 20. 8. 2007 razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo v stroškovni odločitvi, v preostalem delu pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Tožnica je zoper pravnomočno odločbo vložila revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da v konkretnem primeru niso upoštevna le dejstva iz meničnega pravnega razmerja, da je v svoji prvi pripravljalni vlogi navajala dejstva, s katerimi je razširila dejansko in pravno podlago svojega tožbenega zahtevka in da bi moralo sodišče presojati tudi morebitni obstoj toženčeve obligacijske zaveze iz pogodb o odstopu terjatev, kar vse podrobneje obrazloži. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje, ali spremeni pravnomočno sodbo tako, da ostane v veljavi kondemnatorni del sklepa o izvršbi.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Iz ugotovitev dokaznega postopka, ki je potekal pred sodiščem prve stopnje in je bil pritožbeno preizkušen, izhaja, da sta pravdni stranki 7. 6. 2005 sklenili Pogodbo o odstopu terjatev št. 4073-05, s katero je toženec kot odstopnik terjatve odstopil tožnici terjatev do svojega dolžnika A. d. o. o., ki jo je imel na podlagi računa št. 16/2005 z dne 6. 6. 2005 v višini 9.506.610,00 SIT. Na podlagi navedene pogodbe je bila podpisana asignacija št. 123-05, s katero je toženec pooblastil svojega dolžnika A. d. o. o. naj plača navedeno terjatev 13. 6. 2005 tožeči stranki. Med pravdnima strankama pa je bila 14. 6. 2005 sklenjena še ena pogodba o odstopu terjatve št. 4079-05, s katero je toženec kot odstopnik terjatve prenesel na tožnico terjatev do svojega dolžnika A. d. o .o. v višini 5.230.440,00 SIT z valuto 30. 8. 2005, na podlagi računa št. 17/2005 z dne 14. 6. 2005. Na podlagi navedene pogodbe je bila sklenjena asignacija št. 130-05, s katero je toženec pooblastil svojega dolžnika A. d. o. o. naj tožnici dne 30. 8. 2005 plača terjatev v višini 5.230.440,00 SIT. Z navedenima pogodbama o odstopu terjatve pa se je toženec v 7. členu zavezal, da bo ob podpisu pogodbe izročil prevzemniku terjatve dve bianco menici za zavarovanje svojih obveznosti do prevzemnika iz naslova odklonitve ali nezmožnosti plačila glavnice in zamudnih obresti. Ker je bila tožničina prijava terjatev v postopku prisilne poravnave nad A. d. o. o. prerekana (in je sedaj ugotovitev obstoja terjatve predmet postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I Pg 445/2009), je tožnica od toženca kot meničnega zavezanca zahtevala plačilo dolgovanega zneska.

7. Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi tožbeni zahtevek zavrnilo, ker izdana lastna menica ne vsebuje obljube plačila, ampak nalog za plačilo in je zatorej nična (108. člen Zakona o menici; v nadaljevanju ZM). Sodišče druge stopnje pa je pritožnici (sedaj revidentki) pojasnilo, da je v pravdnem postopku, ki se nadaljuje na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dopustna sprememba tožba le, če je ta posledica kasneje nastalih dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev; takšnih dejstev pa tožnica v pravdnem postopku ni zatrjevala.

8. V konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe. Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot po tožbi, kar je tudi v skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP. V skladu s tretjim odstavkom tega člena pa tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.

9. Vprašanje dopustnosti spremembe tožbe je bilo v teoriji obširno obravnavano. Vrhovno sodišče pa je v odločbi III Ips 69/2011 z dne 21. 5. 2013 pojasnilo, da je v postopku, ki teče po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, mogoče spremeniti dejansko in pravno podlago zahtevka, če se ustrezne navedbe tožnika nahajajo v prvi pripravljalni vlogi in takšnih navedb ni mogoče označiti kot spremembe tožbe.

V konkretni zadevi je tožnica v prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 2. 2010 navajala, da pravni podlagi za obstoj njene vtoževane terjatve predstavljata tudi pogodbi o prenosu terjatev z dne 7. 6. 2005 z aneksom z dne 10. 6. 2006 in z dne 14. 6. 2005, z aneksom z dne 14. 6. 2006. Zmotno je tako stališče pritožbenega sodišča, da so bila v konkretnem pravdnem postopku (pravdnem postopku po ugovoru zoper plačilni nalog oziroma zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine) pravno upoštevna le dejstva iz meničnega pravnega razmerja, in da tožnikove navedbe dejstev v predlogu za izvršbo, iz katerih bi izhajala še morebitna druga pravna podlaga, ne predstavljajo upoštevnih dejstev.

10. Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom(1). Takšna procesna rešitev pa je tudi v skladu z meničnim pravom, saj upnik, ki poseduje menico, ni prekludiran, da poplačila svoje terjatve ne bi zahteval na podlagi temeljnega razmerja.

11. Vrhovno sodišče je na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP odločilo kot izhaja iz I. točke izreka. V ponovnem postopku bo moralo sodišče druge stopnje upoštevati razloge te odločbe in tudi v skladu z njimi presoditi tožničine pritožbene očitke.

12. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Povzeto po V. Rijavec, Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba 2009, str. 698.