Jedro

V primeru, ko tožnik uveljavlja predkupno pravico v pravdi, mora s tožbenim zahtevkom zahtevati razveljavitev sklenjene pogodbe in izstavitev ZK listine. Zgolj za razveljavitev pogodbe tožnik nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je prodajna pogodba med toženima strankama z dne 21.8.2006 glede nepremičnine parc. št. 247 in 248/1 vl. št. 49 k.o. D. nična in na izbris vpisane lastninske pravice na tej nepremičnini na J.O. ter zavrnilo podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev zgoraj citirane kupne pogodbe z zahtevkom na izbris vpisane lastninske pravice v zemljiško knjigo na ime J. O..

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, v kateri predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Bistvo pritožbenih navedb je, da je sodišče pravilno vpogledalo oba upravna spisa št. 330 - 310/2006 in 330 – 462/2006, je pa zmotno zaključilo, da sta oba postopka pravnomočno končana. Pravnomočno je končan samo postopek v zadevi 330 – 310/2006, ni pa še pravnomočno končan upravni postopek v zadevi 330 – 462/2006. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da izpodbijane prodajne pogodbe ni podpisal prvotoženec in je tudi predlagal dokaz z izvedencem grafologom. O tem se sodišče prve stopnje ni izjasnilo. Sodišče zmotno meni, da v tem postopku ni možno uporabiti določila 512. člena Obligacijskega zakonika.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik s tožbo uveljavlja zahtevek zaradi kršitve predkupne pravice za nakup kmetijskega zemljišča. Pogodba, s katero je kršena predkupna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih v povezavi s 512. členom Obligacijskega zakonika je izpodbojna in ne nična. Pravilno je zato zavrnjen primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 21.8.2006. Ob tem je poudariti, da ni res, da je bil tožnik edini sprejemnik ponudbe. Sprejem ponudbe je pravočasno dal tudi J.O.. Sporno je le kateri J.O., oče ali sin, kar pa iz razlogov v nadaljevanju ni odločilno.

Do odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 835/2007 je bila sodna praksa, da je tisti, ki je zatrjeval kršenje predkupne pravice, moral tožiti na razveljavitev sklenjene pogodbe in da se stvar pod enakimi pogoji proda njemu.

V odločbi II Ips 835/2007 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo stališče, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe, pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravnega organa.

Vsebina tako sklenjene pogodbe je sporazum o bistvenih sestavinah pogodbe, kar je pravno opredeliti kot zavezovalni pravni posel. Še vedno pa morata stranki skleniti razpolagalni pravni posel, ki je v tem, da prodajalec da kupcu vknjižbeno dovoljenje, na podlagi katerega se bo kupec lahko vpisal v zemljiški knjigi kot lastnik prodane nepremičnine.

V primeru ko tožnik uveljavlja predkupno pravico v pravdi, mora zato v tožbenem zahtevku zahtevati razveljavitev sklenjene pogodbe in sklenitev razpolagalnega pravnega posla, to je izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo lahko vpisal lastninsko pravico na kupljenem zemljišču v zemljiški knjigi na svoje ime. Takšen tožbeni zahtevek mora tožnik postaviti v eni tožbi skupaj, ker gre za en zahtevek. Tožnik nima zgolj interesa na razveljavitvi pogodbe, ki jo je prodajalec sklenil z drugim sprejemnikom ponudbe.

V danem primeru tožnik v tožbi zahteva razveljavitev prodajne pogodbe z dne 21.8.2006 ter razveljavitev opravljene vknjižbe na podlagi te pogodbe. Tožnik s tožbo ne zahteva sklenitve razpolagalnega pravnega posla, to je izstavitev zemljiškoknjižne listine na njegovo ime. Ker s tožbo ne zahteva izstavitve zemljiškoknjižne listine na svoje ime, nima pravnega interesa na zahtevku za razveljavitev pogodbe sklenjene med prodajalcem I. in kupcem O. dne 21.8.2006 in na izbris opravljene vknjižbe na podlagi te pogodbe.

Tožbeni zahtevek tožnika je tako neutemeljen, vendar iz drugih razlogov kot je to navedlo sodišče prve stopnje.

Pritrditi je pritožbenim navedbam, da postopek odobritve prodajne pogodbe med I. in O. z dne 21.8.2006 ni predhodno vprašanje v tej pravdi. Sodišče prve stopnje bi zato moralo samo ugotavljati, ali je bila predkupna pravica tožnika kršena, ne pa, da se je pri tem sklicevalo na ugotovitve iz upravnega postopka opravljenega v zvezi z odobritvijo prodajne pogodbe.

Zmotno je stališče, da določilo 512. člena Obligacijskega zakonika ni možno uporabiti za razsojo te zadeve.

Sodišče prve stopnje ni reagiralo na tožnikov ugovor, da prodajne pogodbe z dne 21.8.2006 ni podpisal prvotoženec.

Vse zgoraj navedene nepravilnosti niso odločilnega pomena, ker je tožnikov tožbeni zahtevek neutemeljen iz razloga, ker v tožbi ni zahteval tudi sklenitve razpolagalnega pravnega posla, to je izstavitev zemljiškoknjižne listine na svoje ime, na podlagi katere bi se lahko vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik zemljišča. Pritožbo tožnika je bilo zato zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor tožene stranke na pritožbo pa ni prispeval k pritožbeni odločitvi. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).