Jedro

Če tožnik v tožbi, s katero uveljavlja glavni in podrejeni zahtevek, navede le eno vrednost spornega predmeta, se šteje, da podana ocena velja (le) za glavni tožbeni zahtevek, podrejeni pa ostane neocenjen, kar ima za posledico nedovoljenost revizije zoper odločitev o podrejenem zahtevku, s tem pa tudi nedovoljenost predloga za dopustitev revizije.

Vprašanje, ki ga predlagatelj zastavlja, za odločitev o glavnem zahtevku, ni pomembno, saj zakon kršitve predkupne pravice oziroma prednostne pravice nakupa kmetijskega zemljišča ne sankcionira z ničnostjo sklenjene pogodbe.

Izrek

Predlog se glede podrejenega zahtevka zavrže, glede primarnega pa zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni kot podrejeni tožbeni zahtevek. S prvim je tožnik zahteval ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenila toženca 21. 8. 2006, ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na podlagi te pogodbe na nepremičninah parc. št. 247 ter 248/1 k.o. ... na prvega toženca neveljavna ter se v zemljiški knjigi glede teh nepremičnin vzpostavi prejšnje stanje tako, da se vknjiži lastninska pravica na drugega toženca. Podrejeni tožbeni zahtevek se od primarnega razlikuje v tem, da je tožnik namesto ugotovitve ničnosti zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

2. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje. Trdi, da gre pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ter razvoj prava preko sodne prakse, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od prakse vrhovnega sodišča, pa tudi praksa višjih sodišč ni enotna, to pa je vprašanje, ali mora predkupni upravičenec po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), katerega predkupna pravica je bila kršena, zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev razpolagalnega pravnega posla uveljavljati skupno v eni tožbi ali pa lahko v dveh oziroma ali ta dva zahtevka dejansko predstavljata en sam zahtevek. Pritožbeno sodišče je namreč pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje o zavrnitvi podrejenega zahtevka zato, ker tožnik v tožbenem zahtevku istočasno z razveljavitvijo pravnega posla ni zahteval tudi sklenitve razpolagalnega pravnega posla, to je izstavitve zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na svoje ime. Meni, da sklicevanje na II Ips 835/2007 ni ustrezno, saj je bila ta odločba izdana več kot leto in pol po vložitvi tožbe v tej zadevi. Ob vložitvi tožbe pa je bil glede na dotedanjo prakso prepričan, da do sklenitve pravnega posla zgolj s sprejemom ponudbe še ni prišlo in torej zahtevek za razveljavitev takega pravnega posla ni potreben niti smiseln, k vložitvi dveh zahtevkov v skupni (isti) tožbi pa ga ni zavezoval noben predpis. Sklicuje se na odločbe, v katerih je zapisano, da mora tožeča stranka v primerih, kot je njegov, „posel najprej izpodbiti“, oziroma „predhodno doseči razveljavitev prve prodajne pogodbe“ – tako npr. II Ips 1049/2007. Sicer pa je posebej vložil tudi tožbo z zahtevkom za sklenitev prodajne pogodbe, podredno za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s čimer sta bili sodišči prve in druge stopnje seznanjeni in bi bil postopek lahko tudi združen. V kasnejši (drugi) dopolnitvi predloga za dopustitev revizije pa je tožnik pojasnil, da je bil tožbeni zahtevek iz te tožbe zavrnjen, ker njegovemu zahtevku za razveljavitev prodajne pogodbe ni bilo ugodeno.

3. Predlog glede podrejenega zahtevka ni dovoljen, glede primarnega zahtevka pa ni utemeljen.

4. Iz uvoda sodbe prve stopnje (in prve dopolnitve predloga za dopustitev revizije, sicer vložene že po izteku zakonskega roka za vložitev predloga), izhaja, da je v tožbi označena vrednost spornega predmeta znašala 9.000,00 EUR. Tožba vsebuje glavni in podrejeni zahtevek. Kljub temu, da gre za dva nedenarna zahtevka z različno pravno podlago, je tožnik v tožbi očitno podal le eno oceno vrednosti spornega predmeta, v predlogu za dopustitev revizije pa ni zadostil zahtevi za procesno skrbnost, ki mu nalaga, da izkaže izpolnjevanje pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča se namreč v primeru, ko tožnik v tožbi, s katero uveljavlja glavni in podrejeni zahtevek, navede le eno vrednost spornega predmeta, in ta vrednost v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila korigirana, šteje, da podana ocena velja (le) za glavni tožbeni zahtevek, podrejeni pa ostane neocenjen. Izostanek ocene vrednosti spornega predmeta v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom ima za posledico nedovoljenost revizije zoper odločitev o podrejenem zahtevku (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), s tem pa tudi nedovoljenost predloga za dopustitev revizije. V tem delu je torej vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.

5. Za dopustitev revizije glede glavnega zahtevka pa pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. Vprašanje, ki ga predlagatelj zastavlja namreč za odločitev o glavnem zahtevku, ni pomembno, saj zakon kršitve predkupne pravice oziroma prednostne pravice nakupa kmetijskega zemljišča ne sankcionira z ničnostjo sklenjene pogodbe, kar je bil v izpodbijani odločbi tudi odločilni razlog za potrditev zavrnitve pritožbe zoper odločitev o glavnem zahtevku.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP glede glavnega zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije.