Jedro

Glede na rizičnost in visoke vrednosti premoženja, s katerim upravlja tožena stranka, zlasti premoženja pokojninskih skladov, ki jih ima v upravljanju, tožena stranka od svojih delavcev utemeljeno zahteva dosledno spoštovanje internih pravil in postopkov pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Pravilno zato sodišče ugotavlja, da za presojo teže tožnikove kršitve niti ni bistveno, ali je zaradi spornega ravnanja za toženo stranko nastala škoda, ali v posameznem primeru celo dobiček, saj že samo nespoštovanje pravil pri odločanju o nakupih vrednostnih papirjev, kot je bilo ugotovljeno pri spornem nakupu, gotovo pomeni hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti tožnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 11. 11. 2008. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje delovnega razmerja in vrnitev dolžnika na delo ter denarni zahtevek za plačilo plač od meseca novembra 2008 dalje in plačilo regresa za letni dopust za leto 2009 in 2010. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je tožnik, kot pomočnik direktorja oddelka pri toženi stranki, namenoma huje kršil svoje delovne obveznosti, ko je mimo pravil, ki so pri toženi stranki veljala in v nasprotju s stališčem pristojnega taktičnega odbora dosegel, da je tožena stranka izvedla nakup prednostnih delnic H. po ceni nad njihovo ocenjeno vrednostjo in da zaradi izgube zaupanja v tožnika v posledici tega delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz vseh revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da mu je tožena stranka v postopku odpovedi, kot upravljalcu premoženja, očitala zgolj kršitev pravil in internega postopka odločanja o naložbah in neupoštevanje takojšnjega negativnega vpliva na vrednost enote premoženja (VEP). Očitki o povzročitvi škode niso bili predmet odpovedi. V odpovedi očitane kršitve tako ne dosegajo standarda hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče je pri izdaji sodbi neutemeljeno upoštevalo tudi druge domnevne okoliščine, ki niso bile predmet odpovedi, v pritožbenem postopku pa potem absurdno zaključilo, da bi bila hujša kršitev podana tudi v primeru, če bi bil v posledici tožnikovih ravnanj dosežen dobiček. Sodišče druge stopnje je dodatno neutemeljeno in mimo ugotovitev sodišča prve stopnje in ne da bi izvedlo obravnavo tožniku očitalo, da je osebno zavedel predsednika uprave s tem, ko je podpisal obrazce spornega naročila in mu jih predal v končni podpis naročila, čeprav s predsednikom uprave glede tega ni nikoli osebno komuniciral. Tega tožena stranka tožniku ni nikoli očitala, saj je bilo ugotovljeno, da je obrazce predsedniku uprave neposredno predložil tožnikov nadrejeni U. S., kar je le- ta zaslišan kot priča tudi potrdil. V zvezi s tem sodišču očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 1., 8., 10. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. V odgovoru na revizijo je tožena stranka obširno predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožniku, ki je bil pri toženi stranki pomočnik direktorja oddelka za upravljanje premoženja, je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker se je v mesecu septembru 2008 v nasprotju z internim Navodilom o razmejevanju konfliktov pri upravljanju premoženja pokojninskih skladov, Navodilom o izvedbi nakupov in prodaj finančnih naložb in v nasprotju s Pravilnikom o pooblastilih in podpisovanju kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., dogovoril za nakup večje količine prednostnih delnic H. še pred obravnavo na pristojnih organih, da je pri nakupu vztrajal, čeprav odločitev o nakupu na pristojnem taktičnem odboru ni bila sprejeta in se z nakupom oddelek za analize ni strinjal, da v nastalih razmerah zapisniško ni bila sprejeta odločitev o nakupu direktorja oddelka in da je izpolnil dokumentacijo za nakup, kot da bi bili predhodni postopki uspešno opravljeni in s tem zavedel tudi predsednika uprave, ki mu je bilo naročilo predloženo v sopodpis in je bil zaradi višje nakupne vrednosti spornih delnic od njihove knjigovodske vrednosti potreben takojšnji popravek vrednosti pokojninskih skladov za 275.835 EUR. Poleg tega so se tožniku v zvezi s tem očitale nepravilnosti pri vodenju zapisnika seje taktičnega odbora, ki ga je moral popravljati na podlagi dodatnih zahtev, in nepravilnosti v zvezi s samo predajo naročila o nakupu finančnemu posredniku.

8. Tako sodišče prve kot sodišče druge stopnje sta ugotovili, da so očitki iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeni. Pri tem sodišče v sodnem postopku ni neutemeljeno širilo očitanih kršitev, temveč je le presojalo navedbe tožene stranke, s katerimi je le-ta utemeljevala v odpovedi navedene dejanske razloge za sporno odpoved. Glede same vsebine izredne odpovedi tudi sodišče druge stopnje ni ugotavljalo bistveno drugačnega dejanskega stanja. To velja tudi glede ugotovitve, da je tožnik spravil predsednika uprave v zmoto, ko mu je predložil v podpis nalog za sporni nakup. Bistveno za takšno ugotovitev je, da je tožnik izpolnil sporni nalog z namenom, da se po običajni poti tak nalog preda v sopodpis predsedniku uprave in to je bilo tudi storjeno. Tudi sodišče druge stopnje ni izrecno ugotovilo, da bi navedeni nalog tožnik sam osebno fizično odnesel v podpis predsedniku uprave.

9. Glede na navedeno očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 1., 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj sodišče druge stopnje vsebinsko ni bistveno spreminjalo dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in zato ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ko je izpodbijano sodbo izdalo brez izvedbe pritožbene obravnave. Prav tako ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj glede odločilnih dejstev ni nasprotja med razlogi sodbe in vsebino listin v spisu.

10. Ob ugotovljenih ravnanjih tožnika v zvezi z nakupom prednostnih delnic H. in pri toženi stranki sicer predpisanih postopkih v zvezi s takimi nakupi, je sodišče pravilno presodilo, da je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), to je, da je tožnik naklepno dosegel nakup navedenih delnic ob kršitvi veljavnih pravil, ki so bila pri toženi stranki določena za izvedbo takih nakupov vrednostnih papirjev in s tem storil hujšo kršitev delovnih obveznosti.

11. Glede na rizičnost in visoke vrednosti premoženja, s katerim upravlja tožena stranka, zlasti premoženja pokojninskih skladov, ki jih ima v upravljanju, tožena stranka od svojih delavcev utemeljeno zahteva dosledno spoštovanje internih pravil in postopkov pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Pravilno zato sodišče ugotavlja, da za presojo teže tožnikove kršitve niti ni bistveno, ali je zaradi spornega ravnanja za toženo stranko nastala škoda, ali v posameznem primeru celo dobiček, saj že samo nespoštovanje pravil pri odločanju o nakupih vrednostnih papirjev, kot je bilo ugotovljeno pri spornem nakupu, gotovo pomeni hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti tožnika. Glede presoje hujše kršitve delovnih obveznosti, se zato tožnik neutemeljeno sklicuje na posamezne sodbe revizijskega sodišča v drugih zadevah, saj kršitve v teh primerih in okoliščine kršitev niso primerljive.

12. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.