Jedro

Delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas in njegovo delo postane nepotrebno, delodajalec ni dolžan ponuditi zaposlitve za določen čas po poteku pogodbe o zaposlitvi drugega delavca za določen čas.

V zvezi z izpolnitvijo obveznosti delodajalca iz tretjega odstavka 88. člena ZDR oziroma tretjega odstavka 90. člena ZDR je treba tudi poudariti, da se ta obveznost nanaša na čas odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga, in se ne more nanašati na obdobje, ko poslovni razlog še ni nastal oziroma nastopil.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 4. 2011, ugotovitev obstoja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo, zavrnilo pa je tudi zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna izplačati premalo izplačano mesečno plačo v znesku 1.754,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, premalo izplačane potne stroške ter mu povrniti stroške postopka.

2. V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi zahteva za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga je sodišče ugotovilo, da se je obseg dela pri toženi stranki zmanjšal, pri tem pa se je zmanjšalo tudi število voženj in s tem nalog, ki jih je v glavnem opravljal tožnik. Sodišče je nadalje ugotovilo, da tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni zaposlovala novih delavcev. Sklenila je sicer pogodbo o zaposlitvi z N. H. in M. O., vendar ne novih pogodb o zaposlitvi, temveč je podaljšala pogodbe o zaposlitvi zaradi podaljšanja delovnega dovoljenja (gre namreč za delavca tujca), kar po stališču sodišča prve stopnje ne predstavlja novo sklenjenega delovnega razmerja, poleg tega pa sta ta dva delavca opravljala druga dela in naloge kot tožnik. Tožena stranka je tožnika usposabljala za delo na krojilnem stroju, vendar je pokazal premajhno zanimanje za opravljanje tega dela. Tožnik je bil sicer sposoben opravljati najmanj različnih opravil med proizvodnimi delavci.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede odločitve o izplačilu premalo izplačane mesečne plače, potnih stroškov in stroških postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Med drugim je presodilo, da sodba sodišča prve stopnje nima očitanih pomanjkljivosti. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo kot nepotrebne predlagane dokaze tožnika, pri čemer ta ni predlagal, da tožena stranka predloži pogodbo o zaposlitvi za T. M. in ni zatrjeval, da je ta sklenila pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko za nedoločen čas, temveč le, da je tej delavki tožena stranka podaljšala pogodbo o zaposlitvi. Zavrnilo je pritožbeni očitek v zvezi s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponuditi prekvalifikacije in dokvalifikacije za dela, ki jih po pogodbah opravljali trije tujci, saj tožnik ni bil usposobljen za dela na krojilnem stroju in dela tiskarja, to pa so dela, ki so jih opravljali trije tujci. Glede na to, da je tožena stranka zaradi poslovnih razlogov racionalizirala in reorganizirala poslovanje, od nje ni bilo mogoče pričakovati, da bo za dve deli (tiskarja in krojilca) na novo usposobila tožnika, še posebej, ker iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnik priučitev drugih del v proizvodnji odklonil. 5. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi zatrjeval, da je tožena stranka tik pred njegovo odpovedjo sklenila pogodbe o zaposlitvi s tremi tujci (N. H., M. O. in E. O.), ki so bili že prej zaposleni za določen čas zaradi vezanosti pogodb o zaposlitvi na veljavnost delovnih dovoljenj, in da je s proizvodno delavko (T. M.) sklenila pogodbo za nedoločen čas, ta delavka pa je bila prej zaposlena pri toženi stranki za določen čas. Dokazni postopek je pokazal, da je ravno E. O. opravljal načeloma enaka dela kot tožnik (zaslišanje J. M.), razen del na krojilnem stroju. Sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče se v ničemer ne opredeljujeta do sklenitve nove pogodbe s tem delavcem. Sodbi nimata razlogov, ker predstavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prav tako sodbi ne vsebujeta razlogov glede zaposlitve oziroma podaljšanje pogodbe za nedoločen čas T. M. pred sporno odpovedjo. Pritožbeno sodišče je protispisno navedlo, da tožnik ni zatrjeval, da je bila s to delavko sklenjena pogodba za nedoločen čas; to izrecno izhaja iz njegove prve in druge pripravljalne vloge. Gre za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišči prve in druge stopnje se nista izrekli o dokaznih predlogih tožnika glede predložitve pogodb o zaposlitvi za delavce tujce, saj bi bilo le tako mogoče preveriti, kakšen je bil njihov opis del in nalog oziroma bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka sklepala nove pogodbe o zaposlitvi. Gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob ugotovitvi, da so ti delavci opravljali deloma druga oziroma drugačne dela kot tožnik, bi morala tožena stranka tožnika dokvalificirati ali prekvalificirati in usposobiti za opravljanje teh del. Materialno pravno zmotni so zaključki obeh sodišč, da podaljševanje pogodb o zaposlitvi s tujimi delavci in sklenitev pogodbe za nedoločen čas delavki, ki je bila prej zaposlena za določen čas, ne pomenijo novo sklenjenih pogodb o zaposlitvi pred odpovedjo pogodbe tožniku. Tožena stranka z navedenimi štirimi delavci v nobenem primeru ni bila dolžna skleniti nove pogodbe o zaposlitvi. Nesklenitev nove pogodbe po poteku časa, za katerega je bila sklenjena prejšnja pogodba, pomeni blažji ukrep reorganizacije oziroma prilagoditve, kot je odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Dokazni postopek ni pokazal, da poslovni razlog za odpoved tožniku ni obstajal že v času, ko je tožena stranka sklepala pogodbe z drugimi delavci, sicer pa sodišči tega nista ugotavljali (gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožena stranka je bila dolžna tožniku ponuditi možnost za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo; dejstvo, da se je odločila za racionalizacijo in reorganizacijo poslovanja, nima zveze z njeno obveznostjo po tretjem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). S tem tudi nima zveze ugotovitev sodišč, da je tožnik v obdobju pred odpovedjo odklonil priučitev drugih del. Prav nasprotno, to dejstvo kaže, da je bila za tožnika možna priučitev in tako nadaljevanje delovnega razmerja pod drugačnimi pogoji. Tožnik je podal tudi dokazne predloge in navedbe glede tega, da ne drži, da naj bi priučitev določenih del zavrnil. Navedel je, da se je samoiniciativno usposabljal na strojih za krojenje in podal dokazni predlog za zaslišanje N. F. in T. M. Na procesne kršitve glede zavrnitve dokazov je opozoril v pritožbi, vendar se sodišče druge stopnje do tega ni opredelilo oziroma teh kršitev sploh ni obravnavalo. Uveljavlja kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Tožnik utemeljeno očita pomanjkljivosti v sodbi sodišča prve stopnje v zvezi s sklenitvijo nove pogodbe s tremi delavci tujci (saj sodišče omenja le dva), vendar je pritožbeno sodišče to napako popravilo, saj je jasno navedlo, da je šlo za delo, ki so ga pri toženi stranki opravljali trije tujci in v nadaljevanju, da tožnik ni bil usposobljen za dela na krojilnem stroju in dela tiskarja, to pa so prav dela, ki so ga opravljali trije in ne dva tujca. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z izpodbijano sodbo, ki je v revizijskem postopku sodba sodišča druge stopnje - da sodba nima razlogov o novih pogodbah trem delavcem tujcem - torej ni utemeljen, v reviziji pa v zvezi s tem ne uveljavlja drugih bistvenih kršitev določb postopka. Ne drži tudi očitek iste kršitve v zvezi s podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavki T. M. Pritožbeno sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da tožnik ni zatrjeval, da je bila s to delavko sklenjena pogodba za nedoločen čas. V prvi pripravljalni vlogi je sicer omenil tudi „sklepanje nove pogodbe za nedoločen čas,“ vendar brez navedbe o tem, s kom konkretno naj bi bila takšna pogodba sklenjena. Tega tudi ni mogoče razbrati iz konteksta prejšnjih oziroma kasnejših navedb. Iz druge pripravljalne vloge tožnika izhaja, da naj bi tožena stranka le podaljšala pogodbo o zaposlitvi T. M., ne pa sklenila z njo nove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V naslednji pripravljalni vlogi je tožena stranka izrecno navedla, da je s T. M. in tremi tujci že v začetku leta 2011, in ne šele pred odpovedjo pogodbe tožniku, sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar tožnik tudi v tretji pripravljalni vlogi (ki je sledila navedeni vlogi tožene stranke) ni navedel, da naj bi šlo pri pogodbi s T. M. za pogodbo iz določenega v nedoločen čas, temveč se je skliceval le na „podaljšanje“ pogodbe, in sicer (tako, kot je navedla tudi tožena stranka) že januarja 2011. 9. Očitka kršitve, češ da niso bile predložene pogodbe o zaposlitvi za delavce tujce, itd. tožnik izrecno ni uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje v skladu z 286.b členom ZPP, niti tega ni uveljavljal v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.

10. Tožnik očita sodišču bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker „dokazni postopek ni pokazal, da poslovni razlogi za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku niso obstajali že v času, ko je tožena stranka te pogodbe sklepala oziroma ne prvostopenjsko ne pritožbeno sodišče tega niti nista ugotavljali.“ Gre za neutemeljen očitek, saj stranki nista dokazovali, da je poslovni razlog za odpoved pogodbe tožniku obstajal že v začetku leta 2011, ko je tožena stranka sklenila pogodbe o zaposlitvi s štirimi proizvodnimi delavci. Ker je za presojo bistveno, ali je poslovni razlog obstajal v času odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku, kar je bilo 14. 4. 2011, izven tega okvira oziroma brez predloga strank sodišči nista bili dolžni ugotavljati, ali je poslovni razlog morda obstajal že v začetku leta 2011. 11. Pritožbenemu sodišču očita tožnik bistveno kršitev določb postopka, ker se ni opredelilo do v pritožbi uveljavljenih kršitev v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje prič N. F. in T. M. (glede usposabljanja na strojih za krojenje). Ob tem je treba poudariti, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljal le relativno kršitev določb postopka v zvezi s tem, ker sodišče ni zaslišalo T. M. glede tega, da je tožnika učila delati na krojilnem stroju, pritožbeno sodišče pa je v zvezi s to pritožbeno navedbo tožnika izrecno poudarilo, da se z zavrnitvijo tega dokaznega predloga strinja in da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka. Na drugi strani je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka tožnika usposabljala za delo na krojilnem stroju (za kar je tožnik predlagal tudi zaslišanje T. M.), vendar ob tem dodatno (na podlagi zaslišanja prič) ugotovilo, da je tožnik pokazal premajhno zanimanje za opravljanje tega dela oziroma, kot je navedlo sodišče druge stopnje, da je priučitev drugih del v proizvodnji odklonil. Pritožbeno sodišče je torej obravnavalo to pritožbeno trditev tožnika, kar pomeni, da tudi očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v tem primeru ni podana. Tožnik te kršitve ne uveljavlja v zvezi s tem, da je sodišče druge stopnje v nasprotju s sodiščem prve stopnje obrazložilo, da je tožnik priučitev drugih del v proizvodnji odklonil (1).

12. V zvezi z materialno pravno presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga velja obveznost delodajalca, da mora delavcu omogočiti zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, itd. (tretji odstavek 88. člena ZDR), oziroma mora delavcu ponuditi pogodbo za ustrezno zaposlitev, kot je opredeljena v tretjem odstavku 90. člena ZDR. Ustrezna zaposlitev ne predstavlja zaposlitve za določen čas, torej takšne zaposlitve delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi; če mu je ne ponudi, to nima za posledico nezakonite odpovedi. Glede na to delodajalec tudi delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas in njegovo delo postane nepotrebno, ni dolžan ponuditi zaposlitve za določen čas po poteku pogodbe o zaposlitvi drugega delavca za določen čas.

13. V zvezi z izpolnitvijo obveznosti delodajalca iz tretjega odstavka 88. člena ZDR oziroma tretjega odstavka 90. člena ZDR je treba tudi poudariti, da se ta obveznost nanaša na čas odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga, in se ne more nanašati na obdobje, ko poslovni razlog še ni nastal oziroma nastopil. Sodišči prve in druge stopnje sicer teh dejstev nista natančno ugotovili, vendar v tej zadevi niso odločilna – tudi če bi šteli, da bi tožena stranka v času nastanka poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku razpolagala s prostimi delovnimi mesti. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč dodatno ugotovili, da tožnik ni bil usposobljen za dela, ki so jih pri toženi stranki opravljali tujci, zaposleni za določen čas (zaradi delovnega dovoljenja za določen čas, kar je utemeljen razlog za zaposlitev za določen čas – 52. člen ZDR), to je za tiskarska dela in dela na krojilnem stroju; tožnik tudi ni izkazal interesa za takšna dela oziroma priučitev. Nasprotne revizijske navedbe pomenijo (izven očitanih bistvenih kršitev določb postopka) poskus spremembe dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato tožniku tožena stranka teh del ni bila dolžna zagotoviti.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Kot navedeno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je pokazal premajhno zanimanje.