Jedro

Objava zapisnika rubeža na oglasni deski ima pomen zaznambe izvršbe (tretji odstavek 211. člen ZIZ), publicitetni učinek tega dejstva pa je pravno relevanten le do zaključka izvršilnega postopka (domika in izročitve nepremičnine kupcu).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se sprememba tožbe z dne 27. 5. 2008 ne dovoli, ter je zaradi umika zahtevka za plačilo 12.518,78 EUR postopek v tem delu ustavilo. S sodbo je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za plačilo 28.181.256,00 SIT in podredni tožbeni zahtevek za plačilo 22.606.255,80 SIT. Odločilo je še o stroških postopka. Presodilo je, da je tožnikova škoda posledica nedopustnega in protipravnega ravnanja A. A., ob vednosti B. B. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bil izvršilni postopek voden nepravilno, saj v nasprotju z določbo 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ), zapisnik o rubežu nepremičnine, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni bil razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu. Presodilo je, da nepravilno voden izvršilni postopek ni v vzročni zvezi s tožniku nastalo škodo, ker tožnik ni zatrjeval, da se je pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z B. B. dne 17. 4. 2003 v Uradnem listu prepričal, da stanovanje ni (bilo) predmet izvršbe in bi tako tožnik kupil stanovanje tudi, če bi bila izvršba na stanovanju ustrezno objavljena. Prav tako pa v vzročni zvezi z nastalo škodo ni dejstvo, da izvršilno sodišče davčnemu organu ni poslalo odredbe o prodaji in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (določba šestega odstavka 181. člena in tretjega odstavka 192. člena ZIZ) z namenom, da davčni organ odmeri davek na promet z nepremičninami, saj davčni organ, tudi če bi bil o prodaji obveščen, po določbah Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-1) ter Zakona o davčnem postopku (ZDavP) tožnika o tem dejstvu ne bi bil dolžan obvestiti.

Navedbe revidenta

3. Tožnik je zoper pravnomočno odločbo vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbe tožnika, zaradi česar sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti. Kršitev 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa utemeljuje s tem, da določba 211. člena ZIZ vzpostavlja neizpodbitno pravno domnevo (tako tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-232/02-17), da je stranka z rubežem seznanjena, česar sodišči pri presoji obstoja vzročne zveze med ravnanjem sodišča in tožniku nastali škodi nista pravilno upoštevali. Pri presoji obstoja vzročne zveze pa je bilo zmotno uporabljeno tudi materialno pravo, kar revident podrobneje obrazloži, pri čemer se sklicuje tudi na judikat VS RS II Ips 505/2003. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da sodbi in sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik od toženke zahteva povrnitev škode zaradi nakupa (v zemljiško knjigo nevpisanega) stanovanja v Domžalah, za katerega se je izkazalo, da je bilo že pred tem prodano v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper dolžnika A. A. pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, opr. št. In 638/95. 7. Sporni izvršilni postopek se je končal s sklepom o poplačilu z dne 3. 2. 2003, tožnik pa je kupoprodajno pogodbo za sporno stanovanje sklenil 17. 4. oziroma 29. 5. 2003. 8. Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 951/2006 z dne 10. 4. 2008 presodilo, da je tožnik sicer lastniški posestnik spornega stanovanja, na njem pa zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prodajalcev ni mogel pridobiti lastninske pravice, zato je treba dati prednost kupcu stanovanja v izvršilnem postopku, ki je na njem izvirno pridobil lastninsko pravico. Potrdilo je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je kupec stanovanja s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi stanovanja z dne 5. 8. 2002 (ki je postal pravnomočen 18. 9. 2002) na njem originarno pridobil lastninsko pravico. Prav tako je v nadaljevanju še zapisalo, da četudi bi nižji sodišči v okviru razčiščevanja dejanskega stanja ugotovili, da je res, kar trdi tožeča stranka, da ni bil opravljen rubež sporne nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in da zapisnik o rubežu ni bil razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, to ne bi moglo pripeljati do ugodnejšega izida postopka za tožečo stranko. Dobra vera namreč lahko sanira le pomanjkanje razpolagalne sposobnosti kot predpostavke za veljavnost razpolagalnega posla. Razpolagalni posel (veljavno zemljiškoknjižno dovolilo) pa ima še vedno šibkejši učinek kot sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku, saj je zgolj podlaga za vpis v zemljiško knjigo.

9. Vsled zgoraj zapisanemu je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da vzročna zveza med opustitvami v izvršilnem postopku in tožniku nastalo škodo ni podana. V konkretni zadevi se izkaže za ključno, da je bil z ugotovljenimi nepravilnostmi obremenjen izvršilni postopek zaključen pred revidentovim nakupom sporne nepremičnine, na kateri je pred tem tretji originarno pridobil lastninsko pravico in tako ugotovljene nepravilnosti niso mogle vplivati na tožniku nastalo škodo (v smislu, da bi ugotovljene kršitve lahko bile v vzročni zvezi z revidentovim nakupom v izvršilnem postopku prodane nepremičnine). Pomanjkljivosti izvršilnega postopka bi lahko imele vpliv na pravice revidenta le v času izvedbe le-tega, ne pa po njegovem zaključku. Objava zapisnika rubeža na oglasni deski ima pomen zaznambe izvršbe (tretji odstavek 211. člen ZIZ), publicitetni učinek tega dejstva pa je pravno relevanten le do zaključka izvršilnega postopka (domika in izročitve nepremičnine kupcu).

10. Zatrjevane procesne kršitve niso podane. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na vse pritožbene očitke revidenta, sodba sodišče druge stopnje pa ima tudi razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih.

11. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.