Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sporazum o preživljanju skupnih otrok je eden od pogojev za sporazumno razvezo zakonske zveze, zato sodišče ni imelo podlage za določitev preživnine po svoji presoji, če je v preostalem delu v vsem sledilo predlagateljema in zakonsko zvezo razvezalo po 64. čl. ZZZDR. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj dogovor o navedeni preživnini ni v skladu s koristijo otrok, pa tudi sicer je mogoče sporazumu roditeljev odreči veljavo le v primeru, če gre za očitno v škodo otroka sklenjen dogovor. V takem primeru pa po mnenju pravne teorije tudi niso podani pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze
Pritožbi se ugodi in se zato sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (glede višine in začetka plačevanje preživnine) s p r e m e n i tako, da je dolžan predlagatelj postopka Z.K. plačevati za preživljanje mladoletnih hčerk S. in Š. K. preživnino v višini 30.000,00 SIT mesečno za vsako od 1.3.2004 dalje. Predlagatelj nosi sam stroške pritožbenega postopka.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi sporazuma zakoncev po 64. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij - ZZZDR razvezalo zakonsko zvezo S.in Z.K., njuni mladoletni hčerki K.Š.K. in S. K. zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici S.K., predlagatelju Z.K. pa določilo plačevanje preživnine v višini 40.000,00 SIT za vsako mladoletno hčerko od 19.1.2004 dalje. Že zapadle mesečne obroke je dolžan predlagatelj plačati v 15-tih dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsekega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede stroškov postopka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške, glede stikov staršev s hčerkama pa je ugotovilo, da se bosta roditelja o njih dogovarjala sproti. Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj Z.K. v delu, kolikor mu je bila določena v plačevanje preživnina nad zneskom 30.000,00 SIT mesečno za vsako hčerko. Meni, da za vsako zadošča preživnina v višini 30.000,00 SIT tako kot to preživnino že do sedaj plačuje na podlagi dogovora o preživljanju, ki je bil sklenjen pri CSD v S. dne 16.1.2004. Odločitve prvostopenjskega sodišča, da naj bi znašali stroški za vsako od hčerk 85.000,00 SIT mesečno, po mnenju pritožbe niti ni mogoče preizkusiti, saj naj bi sodišče povsem nekritično povzelo navedbe predlagateljice o višini mesečnih izdatkov za otroka. Tudi mesečne prejemke obeh staršev naj bi sodišče ugotovilo zmotno, saj ima predlagateljica več od ugotovljenih 132.000,00 SIT plače, njemu pa je od ugotovljenih 190.000,00 SIT potrebno odbiti 25.000,00 SIT na račun potnih stroškov. Pritožnik zatrjuje, da tako visoke preživnine, kot jo je določilo sodišče, ne bo zmogel plačevati, prav tako pa se ne strinja s tem, da naj bi preživnino plačeval že od 19.1.2004 dalje, saj se je iz skupnega gospodinjstva izselil šele 7.3.2004. Pritožba je utemeljena. V obravnavanem primeru sta zakonca K. predlagala sporazumno razvezo zakonske zveze. Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji, preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami ZZZDR in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, pa mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok ter pridobiti o tem mnenje Centra za socialno delo. Citirano besedilo 64. čl. ZZZDR je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo v obrazložitev svoje sodbe in v nadaljevanju izrecno ugotovilo, da sta predlagatelja dne 16.1.2004 pred notarjem sklenila pogodbo v obliki notarskega zapisa v zvezi s skupnim premoženjem, kot tudi, da sta ustrezno uredila vse medsebojne odnose in tudi bodoče pravice in dolžnosti do svojih otrok. Odločitev o razvezi je zato oprlo na določilo 64. čl. ZZZDR. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče ocenilo dogovor staršev, da se obe hčerki po razvezi zaupa v varstvo in vzgojo materi, kot primeren in da je tako tudi stališče Centra za socialno delo S. V nadaljevanju sodbe pa je ugotavljalo primernost preživnine ter ocenilo, da znašajo potrebe vsake od hčerk okrog 85.000,00 SIT mesečno in zato odločilo, da je oče dolžan glede na višino svojih osebnih prejemkov plačevati mesečno preživnino v višini 40.000,00 SIT mesečno za vsako. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, zakaj sodišče ni sprejelo dogovora o preživljanju, ki sta ga sklenila zakonca v zvezi s preživljanjem hčerk pred centrom za socialno delo dne 16.1.2004, v katerem sta se sporazumela o višini preživnine 30.000,00 SIT mesečno, ki naj bi jo pričel plačevati Z. K. šele 1.3.2004. Sporazum o preživljanju skupnih otrok je eden od pogojev za sporazumno razvezo zakonske zveze, zato sodišče ni imelo podlage za določitev preživnine po svoji presoji, če je v preostalem delu v vsem sledilo predlagateljema in zakonsko zvezo razvezalo po 64. čl. ZZZDR. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj dogovor o navedeni preživnini ni v skladu s koristjo otrok, pa tudi sicer je mogoče sporazumu roditeljev odreči veljavo le v primeru, če gre za očitno v škodo otroka sklenjen dogovor. Le če sodišče ugotovi določene konkretne okoliščine, na podlagi katerih lahko utemeljeno sklepa, da dogovorjena preživnina ni v skladu s koristjo otrok, sporazuma staršev ne dovoli. V takem primeru pa po mnenju pravne teorije tudi niso podani pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze (prim. tudi 130. čl. ZZZDR). Ker v obravnavanem primeru iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhajajo nobene take okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je z dogovorjeno preživnino preživljanje hčerk ogroženo oz. ni v skladu z njunimi potrebami, še posebej glede na to, da se roditelja tudi sproti dogovarjata o stikih (in s tem povezanimi stroški) s hčerkama, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče glede na ugotovljene okoliščine zadeve zmotno uporabilo materialno pravo, ko je predlagatelju Z.K. naložilo v plačevanje preživnino v višini 40.000,00 SIT mesečno. Zato je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je določilo Z.K. plačevanje preživnine v znesku 30.000,00 SIT mesečno od 1.3.2004 dalje, torej v skladu z dogovorom obeh roditeljev. Glede na to, da gre za sporazumno razvezo zakonske zveze, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbenega postopka nosi pritožnik sam.