Jedro

Določba 64. člena ZZZDR o razvezi zakonske zveze na podlagi sporazuma zakoncev sicer predvideva tudi obstoj sporazuma o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, kar pa sodišča ne odvezuje, da določi višino prispevka za preživljanje otrok v skladu z določbo 79. člena ZZZDR.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi, zadeva pa vrne temu sodišču v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 22.4.1989 sklenila S. K., roj. Č. in Z. K. Mladoletni hčerki K. Š., roj. 18.12.1992 in S. K., roj. 21.11.1996, je zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici S. K., pri čemer je odločilo, da se bosta stranki sproti dogovarjali o stikih predlagatelja z otrokoma.

Predlagatelju Z. K. pa je naložilo, da mora za preživljanje mladoletnih otrok plačevati za vsako 40.000 SIT mesečno od 19.1.2004 dalje.

Predlagatelj je vložil pritožbo proti odločitvi o preživnini, ki ji je sodišče druge stopnje ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako spremenilo, da je predlagatelju naložilo plačevanje preživljanja mladoletnih hčerk S. in Š. K. v višini 30.000 SIT mesečno za vsako od 1.3.2004 dalje.

Proti taki sodbi je vložila revizija predlagateljica z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlagala njeno spremembo z zavrnitvijo predlagateljeve pritožbe in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje. Res je, da sta se stranki pri Centru za socialno delo (CSD) S. dne 16.1.2004 dogovorili, da bo predlagatelj plačeval preživnino v znesku 30.000 SIT mesečno za vsako od hčerk, vendar pa je bil dogovor sklenjen le do sodne odločitve o preživninski obveznosti. Dokončno je bilo o višini preživnine bilo odločeno s sodbo sodišča prve stopnje, ki je po mnenju predlagateljice upoštevala potrebe otrok in dejanske stroške z njima, poleg tega pa tudi premoženjske razmere pravdnih strank. V reviziji tako predlagateljica ponovno navaja dejstva, ki potrjujejo pravilnost odločitve o višini preživnine, kakor jo je določilo sodišče prve stopnje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in predlagatelju, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Revizija je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je višino prispevka za preživljanje otrok pravdnih strank določilo v sorazmerju s potrebami deklic in možnostmi vsakega izmed staršev (79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Navedlo je številna dejstva, na katerih podlagi je ocenilo omenjene potrebe in možnosti. Na tej podlagi je odločilo, da mora predlagatelj za preživljanje vsake od hčera plačevati po 40.000 SIT na mesec. Predlagatelj je pritožbeno izpodbijal odločitev o višini preživnine v znesku preko 30.000 SIT mesečno za vsako od hčera. Pri tem je polemiziral z ugotovitvami, sprejetimi v sodbi sodišča prve stopnje o potrebah otrok ter svojih in predlagateljičinih premoženjskih zmožnostih.

Zakonska zveza predlagateljev je bila razvezana na podlagi sporazuma (64. člen ZZZDR), katerega del je tudi dogovor o preživljanju, ki sta ga predlagatelja sklenila pri CSD S. dne 16.1.2004 in po katerem se je predlagatelj zavezal, da bo plačeval za vsako hčerko po 30.000 SIT mesečne preživnine od 1.3.2004 dalje. Navedeni dogovor o preživljanju v sodbi sodišča prve stopnje ni bil dokazno ocenjen, niti ni bil del trditvene podlage predlagatelja v pritožbi proti prvostopni sodbi. Sodišče druge stopnje pa je presodilo, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za določitev preživnine po svoji presoji, ker je sporazum o preživljanju skupnih otrok eden od pogojev za sporazumno razvezo zakonske zveze. Pri tem ni obrazložilo, zakaj navedeni dogovor ni v skladu s koristmi otrok. Vendar pa ta razlaga ni pravno pravilna. Predlagatelja sta dogovor o preživljanju sicer res sklenila v pogojih 64. člena ZZZDR, kar pa ne pomeni, da ju zavezuje kot "eden od pogojev za sporazumno razvezo zakonske zveze". Določba 64. člena ZZZDR o razvezi zakonske zveze na podlagi sporazuma zakoncev sicer predvideva tudi obstoj sporazuma o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, kar pa sodišča ne odvezuje, da določi višino prispevka za preživljanje otrok v skladu z določbo 79. člena ZZZDR. V tem okviru je v izpodbijani sodbi "dokončnost" dogovora o preživljanju z dne 16.1.2004 relativizirana tudi s samim besedilom dogovora, zabeleženim pod točko I.: predlagateljeva zaveza, da bo plačeval mesečno preživnino v znesku 30.000 SIT za vsako hčerko od 1.3.2004 dalje namreč velja le do sodne odločitve o preživninski obveznosti. Pravdni stranki sta torej prepustili odločitev o višini preživnine sodišču. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je bilo treba po določbi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje.

Sodišče druge stopnje zaradi zmotne pravne presoje namreč ni izčrpalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločitev o višini preživnine glede na potrebe otrok in zmožnosti staršev.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.