Jedro

Če se stranka v pritožbi sklicuje le na navedbe, ki jih je podala v pripravljalnih vlogah, za tako pritožbo velja, da ni obrazložena ("gola pritožba").

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ter tožencema V. K. in I. K. naložilo, da sta nerazdelno dolna plačati tudi tožeči stranki znesek 1,952.610,24 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1994 dalje do plačila, medtem ko je zavrnilo višji tožbeni zahtevek. Hkrati je delno ugodilo tudi tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi nasprotnih tožnikov V. K. in I. K. ter nasprotno toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati nasprotnima tožnikoma znesek 1,621.496,52 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.2.1994 dalje do plačila. Nasprotno toženi stranki je še naložilo, da je dolžna za objekt V. K. in I. K. v stanovanjski soseski ..., ki je predmet prodajne pogodbe št. 29/92 z dne 27.1.1993, preskrbeti uporabno dovoljenje ter jima izstaviti zemljiškoknjižno listino za vknjižbo njune solastninske pravice do 1/2 na tem objektu, razen tega pa je zavrnilo višji tožbeni zahtevek nasprotno tožečih strank. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka ter jo izpodbija v tistem delu, v katerem je bil zavrnjen njen tožbeni zahtevek in v tistem delu, v katerem je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi ter uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 353. čl. ZPP.

Sodišču druge stopnje predlaga, da prvostopno sodbo v izpodbijanih delih spremeni tako, da v celoti ugodi zahtevku tožeče stranke, tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi pa zavrne, podrejeno pa, da prvostopno sodbo v izpodbijanih delih razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je prvo sodišče glede odločitve o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka tožeče stranke zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V izogib ponavljanju se tožeča stranka v celoti sklicuje na svoje dosedanje navedbe v pripravljalnih vlogah in se zato naj štejejo kot pritožbene navedbe, na podlagi katerih je izkazano, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti utemeljen. Pri odločitvi o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi glede denarnega plačila pa tožeča stranka meni, da je prvo sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo. Prvo sodišče ugotavlja, da je sporno razmerje med strankama nastalo na podlagi prodajne pogodbe z dne 27.1.1993, nesporno pa je, da je tožeča stranka stanovanje, ki je bilo predmet pogodbe izročila toženi stranki dne 23.8.1993. Po 482. čl. ZOR prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po tem, ko mine 6 mesecev odkar je bila stvar izročena. Tožeča stranka zato ne odgovarja za napake, ki so se pokazale po 23.2.1994. Pritožba ni utemeljena.

V 339. čl. ZPP je določeno, kakšno vsebino mora pritožba obsegati, med vsebino pritožbe pa spadajo tudi pritožbeni razlogi. Pritožba je torej samostojna vloga s predpisano vsebino. Zato se pritožnik v pritožbi ne more sklicevati na njegove navedbe, ki jih je podal v pripravljalnih vlogah v postopku pred prvim sodiščem do izdaje sodne odločbe. Sklicevanje v pritožbi na tovrstne navedbe pomeni, da pritožba nima razlogov in za tako pritožbo, ki ima le pritožbeno izjavo (navedbo sodbe, ki se izpodbija in v kakšnem obsegu se izpodbija) in podpis, velja, da je neobrazložena pritožba. To velja za tisti del pritožbe tožeče stranke, s katerim izpodbija prvostopno sodbo v delu, s katerim je zavrnilo del tožbenega zahtevka tožeče stranke. Zato je sodišče druge stopnje glede tega dela izpodbijane sodbe naredilo le uradni preizkus glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 353. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu sodišče druge stopnje kršitev procesnih določb in materialna prava ni ugotovilo.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba neutemeljeno očita prvemu sodišču zmotno uporabo materialnega prava pri delni ugoditvi tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe. Pritožba se sklicuje na določbo 482. čl. ZOR, po kateri prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po tem, ko mine 6 mesecev, odkar je bila stvar izročena.

Pri tem tožeča stranka poudarja, da ne odgovarja za napake, ki so se pokazale po 23.2.1994. Kot izhaja iz dokaznega gradiva, ki ga je prvo sodišče upoštevalo pri odločitvi o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi (priloge B 3 - B7) sta toženca z vrsto dopisov (z dne 10.4.1993, 23.8.1993, 30.8.1993, 13.9.1993 in 29.9.1993) pozivala in zahtevala od tožeče stranke, da odpravi vse pomanjkljivosti na stanovanju, ki je bilo predmet pogodbe. Toženca sta torej ravnala v smislu 484. čl. ZOR ter s pismenimi obvestili seznanjala tožečo stranko o napakah ter jih tudi natančno opisala in zahtevala odpravo napak. Napačno je torej materialnopravno gledanje tožeče stranke, ko meni, da toženi stranki ne odgovarja za napake, na račun katerih je prvo sodišče deloma ugodilo tožbenemu zahtevku tožencev iz nasprotne tožbe.

Ker je glede na povedano sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je zato na podlagi 368. čl. ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.