Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili ... 2012 na Filipinih ter zavrnilo tožbeni zahtevek na razvezo zakonske zveze. Odločilo je, da se mld. A. A., roj. ... 2016, zaupa v skupno varstvo in vzgojo; stalno prebivališče mld. A. A. je določilo na naslovu toženca, kamor se zanjo vročajo tudi vsa uradna pisanja; da se začasno prebivališče lahko ureja na naslovu tožnice ter odločilo, da otroški dodatek in druge socialne transferje za mld. A. A. uveljavlja tožnica. Določilo je čas, ki ga mld. A. A. preživi z očetom in odločilo o preživnini. Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače, je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženca in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je spremenilo uro predaje, v preostalem pa je pritožbo toženca in v celoti pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu.

3. Toženec nasprotuje odločitvi, da se mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali lahko sodišče določi skupno starševstvo na podlagi 138. in 139. člena Družinskega zakonika kljub drugačnemu mnenju izvedenca klinične psihologije, ki je ugotovil, da je mati glede na čustveno izražanje slabše kontrolirana in ob nesporno ugotovljenem psihičnem in predvsem fizičnem nasilju iz njene strani ter kljub nesoglasju in nezmožnosti sodelovanja v medsebojnem odnosu med staršema (določitev skupnega starševstva ne glede na slabo komunikacijo in ne glede na nezmožnost skupnega sodelovanja med bivšima zakoncema oz. staršema)?

(2) Ali lahko sodišče ob izvedenem dokaznem predlogu, angažiranju izvedenca klinične psihologije, odloči v nasprotju z njegovim mnenjem in drugačnim mnenjem CSD ter kljub nestrokovnem znanju sodišča slednje samo presoja lastnosti staršev in koristi otrok na področju klinične psihologije?

(3) Ali lahko sodišče določi skupno starševstvo mimo/v nasprotju z izvedenskim mnenjem in ob razvidnem dejanskem stanju nezmožnosti sodelovanja med staršema?

(4) Ali lahko sodišče mimo trditvene podlage in mimo izkazanih potreb otroka določi višjo preživnino, kot je zatrjevana in izkazana?

(5) Ali lahko sodišče samovoljno, samo po uradni dolžnosti določi, da bo otroški dodatek in druge socialne transferje uveljavljala mati kljub dejstvu, da otrok pri njej nima stalnega prebivališča, kar pomeni, da je sodišče odločilo v nasprotju z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki v desetem odstavku 10. člena določa, da ko se starši o slednjem ne sporazumejo, se otrok upošteva pri tistem od staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP.

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).