Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Spor o zakonitosti in pravilnosti odločbe, s katero je odločeno o revidentovi zahtevi za izrek ničnosti odločb, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke (v izreku) izražena v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoča.
Revizija se zavrže.
1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju: revident) po pooblaščencu vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 6. 2010. Z njo je tožena stranka v ponovnem postopku zavrnila revidentovo zahtevo, da se za nične izrečejo odločbe Komisije za ugotavljanje vojnega dobička z dne 1. 4. 1946 in 13. 6. 1946 in Komisije za reševanje pritožb Ministrstva za finance, Vlade LRS z dne 19. 2. 1947. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revident v reviziji zatrjuje, da je izpolnjen vrednostni pogoj za dovoljenost revizije in pri tem navaja, da svoj interes ocenjuje na znesek 200.000,00 EUR, saj je takšna tudi vrednost premoženja, ki je bila neupravičeno odvzeta njegovim starim staršem z odločbami, katerih ničnost uveljavlja. Tako pa je njegov interes ocenil tudi izvedenec v izvedenskem mnenju, ki se nahaja v spisu in ki ga ponovno prilaga reviziji.
6. Po presoji Vrhovnega sodišča revident neutemeljeno zatrjuje, da je izpolnjen vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke (v izreku) izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o zakonitosti in pravilnosti odločbe, s katero je odločeno o revidentovi zahtevi za izrek ničnosti odločb. To pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke (v izreku) izražena v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoča. 7. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.