Jedro

Plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo je bil toženi stranki vročen pravilno in v skladu z določbami ZPP, tožena stranka pa v danem roku sodne takse za pritožbo ni plačala. Po določbi drugega odstavka 105. a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka tega člena. Po določbi tretjega odstavka 105. a člena ZPP pa se šteje, da je vloga umaknjena, če v roku iz drugega odstavka (tega člena) sodna taksa za vlogo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da se pritožba zoper sodbo zaradi neplačane sodne takse šteje za umaknjeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po tretjem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku šteje, da je pritožba (zoper sodbo) umaknjena. Toženi stranki je naložilo plačilo sodne takse za umik v znesku 6,67 EUR.

2. Tožena stranka je v zvezi z navedenim sklepom vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in podrejeno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge, to je bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da tožena stranka ni prejela niti naloga za plačilo takse od sodišča niti kopije od pooblaščenca, čeprav ji je pooblaščenec v skladu s prakso poslal nalog z navadno pošto. Pošiljke z dne 15. 9. 2016 ni prejela in tako ni vedela za obveznost plačila takse, zato je ni pravočasno plačala. Tožena stranka je iz upravičenega razloga zamudila s plačilom takse in tega ni vedela vse do prejema sklepa o domnevi umika pritožbe. Sodišče naj z vpogledom v spis oziroma s poizvedbo pri pošti ugotovi, če je bil nalog, ki je bil poslan stranki neposredno, vročen toženi stranki. V nalogu je v naslovu navedena stranka brez pooblaščenca, zato se šteje, da je bila pošiljka poslana stranki osebno, pooblaščencu pa zgolj puščena v vednost kopija naloga. Pošiljka ni bila vročena v skladu z ZPP in sodnim redom v pisarni – na sedežu pooblaščenca. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče, v kolikor ne bo ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, vlogo obravnava kot pritožbo ter da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvostopnemu sodišču, ki naj pošlje nalog za plačilo sodne takse stranki osebno na njen sedež.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. V obravnavani zadevi je sodišče odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je s sklepom opr. št. Pd 172/2015 z dne 3. 11. 2016 zavrnilo, to odločitev pa je na pritožbo tožene stranke pritožbeno sodišče potrdilo s sklepom opr. št. Pdp 6/2017 z dne 12. 1. 2017. Zato je pritožbeno sodišče vlogo tožene stranke z dne 24. 10. 2016 obravnavalo kot pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe zaradi neplačane sodne takse, ker je tožena stranka v vlogi predlagala, da sodišče vlogo podredno obravnava kot pritožbo zoper navedeni sklep, če bo predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjen.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka dne 31. 8. 2016 vložila pritožbo zoper sodbo opr. št. Pd 172/2015 z dne 23. 6. 2016, s katero je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2015 ter ugodilo reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil pooblaščencu tožene stranke dne 15. 9. 2016 vročen plačilni nalog z dne 2. 9. 2016 za plačilo sodne takse za pritožbo, kar izhaja iz vročilnice v sodnem spisu (l. št. 37), iz katere je razvidno, da je pooblaščenec s podpisom potrdil, da je namesto naslovnika prevzel pošiljko – nalog za plačilo sodne takse. Sodišče je pooblaščencu tožene stranke plačilni nalog vročilo v skladu z določbami ZPP, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da naj bi bila pooblaščencu poslana le kopija naloga, ki bi ga sodišče moralo poslati toženi stranki na njen naslov. Skladno z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Sodišče prve stopnje je že pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanju ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih tožena stranka naloga ni prejela, izključno na njeni strani, saj se je z odvetnikom dogovorila (tudi v pooblastilu), da ji bo pisanja pošiljal z navadno pošto namesto s priporočenimi poštnimi pošiljkami. S takim dogovorom stranka sama prevzame tveganje za morebitne zaplete v zvezi z vročanjem poštnih pošiljk. V obravnavanem primeru je do takšnega zapleta očitno prišlo, saj se tožena stranka sklicuje na to, da ji je pooblaščenec v skladu z dogovorom plačilni nalog poslal z navadno pošto, a ga ni prejela, kar naj bi bil upravičen razlog, da sodne takse ni plačala, saj za svojo obveznost ni vedela.

8. Plačilni nalog je bil toženi stranki vročen pravilno in v skladu z določbami ZPP, tožena stranka pa v danem roku sodne takse za pritožbo ni plačala. Pri tem ni bistveno, iz kakšnih razlogov tega ni storila, dejstvo pa je, da za neplačilo sodne takse v danem roku niso obstajali upravičeni razlogi, saj je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen. Po določbi drugega odstavka 105. a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka tega člena. Po določbi tretjega odstavka 105. a člena ZPP, na katero je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev, pa se šteje, da je vloga umaknjena, če v roku iz drugega odstavka (tega člena) sodna taksa za vlogo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da se pritožba zoper sodbo zaradi neplačane sodne takse šteje za umaknjeno. Zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

9. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe in ga ni mogoče šteti za potrebne stroške postopka (155., 154., 165. člen ZPP).