Jedro

Obresti so za določitev vrednosti spornega predmeta lahko relevantne le, če so uveljavljene kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde. Kadar se uveljavljajo skupaj z glavnico, štejejo za postransko terjatev, ki na vrednost spornega predmeta ne vpliva.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Vsaka stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi postopek ustavilo glede zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe z vsebino, navedeno v I. točki tožbenega zahtevka (1. točka izreka). Ugotovilo je, da je podana terjatev tožeče stranke v višini 1.162.828,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2011 (2. točka izreka), v presežku (glede ugotovitve, da je podana njena terjatev v višini 1.006.582,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2011) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se njen zavrnilni del nanaša na presežek zahtevanih zamudnih obresti.

Poleg tega je tožeči stranki v plačilo naložilo 14.781,00 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (4. točka izreka). Z dopolnilno sodbo pa je naknadno ugotovilo še, da je prodajna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama dne 21. 12. 2001, razdrta.

2. Višje sodišče je pritožbo tožeče stranke (zoper 3. in 4. točko izreka) zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

3. Zoper takšno sodbo (v zvezi s 3. in 4. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) revizijo pravočasno vlaga tožeča stranka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ji ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve v višini 2.169.410,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2002. Podredno predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve v ponovno obravnavanje in odločanje.

Obširno opisuje postopanje sodišča prve stopnje, ki je bilo po njeni oceni bistveno prepočasno in navaja, da naj bi ji zato nastala škoda. Kršena naj bi ji bila tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

V nadaljevanju izpodbija odločitev o obrestnem delu zahtevka. Meni, da bi ji sodišče zamudne obresti moralo priznati tako, kot so bile dogovorjene v pogodbi, torej od dneva, ko bi tožena stranka morala pridobiti gradbeno dovoljenje, pa ga ni. Izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških, v zvezi s čimer navaja, da bi nižji sodišči morali v večji meri upoštevati okoliščine obravnavanega primera.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Odločba, s katero se je v predmetni zadevi končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 9. 11. 2012. Za presojo dovoljenosti revizije je zato treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki so veljale pred uveljavitvijo novele ZPP-E.1 Po njih je bila revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 40.000,00 EUR (direktna revizija) ali če jo Vrhovno sodišče dopustilo v skladu s 367.a členom ZPP (dopuščena revizija). Če je bila za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se je kot takšna štela le vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP).

7. Obresti so bile tako, po ustaljeni sodni praksi, za določitev vrednosti spornega predmeta lahko relevantne le, če so se uveljavljale kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde. Kadar so se uveljavljale skupaj z glavnico, so štele za postransko terjatev, ki na vrednost spornega predmeta ni vplivala. Takšne narave obrestni zahtevek ni zgubil niti, če je bil v tožbi uveljavljen kot kapitaliziran obrestni zahtevek,2 niti če je v revizijskem postopku ostala sporna le odločitev o obrestih.3

8. Prav to se je zgodilo v obravnavani zadevi. Tožnikovemu zahtevku v zvezi z glavnico je bilo v celoti ugodeno, revizijsko sporna pa sta le še začetek teka in višina obresti kot stranske terjatve. Stranske terjatve, kot rečeno, po pravilih procesnega prava (drugi odstavek 39. člena ZPP) nimajo nikakršne vrednosti (spornega predmeta). Pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP zato v konkretni zadevi ni izpolnjen, revizija pa ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

9. Tožeča stranka sicer izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških. Odločba o stroških postopka ima vselej pravno naravo sklepa (peti odstavek 128. člena ZPP). To velja tudi za primer, ko je izrek o stroških vsebovan v sodbi, s katero je odločeno o glavni stvari (prvi odstavek 166. člena ZPP). Revizija zoper sklep je dovoljena le izjemoma, v primerih, ko gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o pravdnih stroških ni takšen sklep, zato revizija tudi v tem delu ni dovoljena.

10. Glede na navedeno, je revizija tožeče stranke v celoti nedovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo (377. člen ZPP).

11. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena, v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožeča stranka mora tako svoje revizijske stroške kriti sama, ker z revizijo ni uspela, tožena stranka pa zato, ker njenega vsebinskega odgovora na nedovoljeno revizijo ni mogoče šteti za potrebnega (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Prvi in tretji odstavek 125. člena novele ZPP-E 2 Glej npr. sklepe VSRS opr. št. II Ips 814/2009, II Ips 576/2003, II Ips 601/2004 3 Podobno VSRS v sklepih VIII Ips 174/2004 in II Ips 468/2004