Jedro

Pridobitev pravic po ZPIZ-1 pomeni, da od trenutka njihove pridobitve dalje zavarovanec oziroma uživalec pravic ne more več uživati pravic, pridobljenih po ZPIZ/92.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama od 26. 5. 2005 dalje tožniku priznala pravico do nadomestila za invalidnost. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo teh odločb ter za nadaljnje izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po odločbi z dne 19. 1. 1998. Ugotovilo je, da v skladu s 397. členom ZPIZ-1 zaradi poslabšanja invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti ter priznane nove pravice do premestitve na drugo delovno mesto, tožnik ne more biti več uživalec pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, priznane po ZPIZ92. Nadomestilo za invalidnost v primeru uresničevanja pravice do premestitve pa je v 94. členu ZPIZ-1 urejeno drugače kot nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po 134. členu ZPIZ92. Ni več bistveno, ali ima delovni invalid po premestitvi na novem delovnem mestu manjšo ali celo večjo plačo kot pred nastankom invalidnosti. Upoštevati je treba tudi določbo 163. člena ZPIZ-1, po kateri na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pravica pridobljena. V primeru spremembe v stanju invalidnosti se pravica spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in „tudi zaradi bistvenih kršitev postopka sodišča prve in druge stopnje“. Navaja, da je že od 18. 3. 1997 invalid III. kategorije in mu je bila od 1. 11. 1997 dalje priznana pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu. Izpodbijana odločba pa mu je priznala nadomestilo za invalidnost, ki je bistveno nižje. Tožniku se je vseskozi le zmanjševala preostala delovna zmožnost in tudi plača, ki jo je prejemal. Za več kot 130 % nižje odmerjeno nadomestilo od predhodno prejetega pomeni kršitev 155. člena Ustave ter 390. in 397. člena ZPIZ-1. Iz teh določb izhaja, da v pridobljene pravice uživalca ni dopustno posegati. Zavarovanci lahko pridobijo pravice po ZPIZ-1 v primeru poslabšanja invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti le, če so te pravice ugodnejše, kot jih je imel po prejšnjem zakonu. Če pa ZPIZ-1 ugodnejših pravic ne daje in uživalec ne zahteva, da se mu odmerijo po ZPIZ-1, tožena stranka ne sme posegati v pridobljene pravice in ne sme zmanjševati višine določenega nadomestila.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Tožeča stranka sicer navaja, da vlaga revizijo tudi zaradi bistvene kršitve določb (pravdnega) postopka, vendar ne navede niti smiselno za katere kršitve naj bi šlo. Zato v tem delu izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Po določbi 390. člena ZPIZ-1 se uživalcem, ki so uveljavljali pravico do uveljavitve tega zakona, od njegove uveljavitve dalje zagotavljajo pravice najmanj v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, usklajujejo pa se z določbami tega zakona. Ta določba in določba 397. člena ZPIZ-1 (po kateri uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po predpisih, ki so veljali do 1. 1. 2003, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po tem datumu) pa ne pomenita tudi, da pravice oziroma uživanje pravic, ki so bile pridobljene še pred uveljavitvijo novega zakona, sploh ne more prenehati. Nadaljnje uživanje pridobljenih pravic po ZPIZ lahko tudi v obdobju veljavnosti ZPIZ-1 traja le toliko časa, dokler za to obstajajo (jasno določeni) pogoji po prejšnjem zakonu (glej na primer sodbo VIII Ips 357/2007 z dne 23. 2. 2009).

9. Tudi priznanje dodatnih delovnih omejitev v okviru že obstoječe invalidnosti III. kategorije pomeni poslabšanje invalidnosti v smislu tretjega odstavka 397. člena ZPIZ-1, ki je pogoj za pridobitev pravic na podlagi tega zakona tudi v primeru, ko so bile invalidu III. kategorije pravice iz naslova invalidnosti priznane že na podlagi prejšnjih predpisov. Tudi v tem primeru gre za spremembo v stanju invalidnosti, zaradi katere se pravica spremeni (glej na primer sodbo VIII Ips 445/2008 z dne 21. 6. 2010).

10. Tožnik v reviziji zmotno razlaga navedene določbe ZPIZ-1 tako, da je sprememba možna le, če bi bile pravice po ZPIZ-1 ugodnejše. Ravno obratno. Po določbi tretjega odstavka 397. člena izhaja, da tožnik pravic po ZPIZ-1 ne bi mogel pridobiti zgolj na podlagi predpostavke, da bi bile zanj ugodnejše (na primer nadomestilo višje). Kot uživalec pravic iz naslova III. kategorije invalidnosti po ZPIZ92 lahko pridobi pravice po ZPIZ-1 le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.

11. Zmotno je tudi sklicevanje tožnika na 155. člen Ustave, ki prepoveduje povratno veljavo zakona za nazaj (prepoved retroaktivnosti). Tožena stranka z izpodbijanimi odločbami ni posegla v pravice tožnika za nazaj, odločila je le o njegovih pravicah za naprej. Zato do uporabe zakona za nazaj niti ni moglo priti.

12. Z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 19. 5. 2004 je bila tožniku od 1. 5. 2004 dalje na podlagi ZPIZ-1 priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Predmet spora pa je odločba tožene stranke o priznanju in odmeri nadomestila za invalidnost. Pridobitev pravic po ZPIZ-1 pomeni, da od trenutka njihove pridobitve dalje zavarovanec oziroma uživalec pravic, ne more več uživati pravic, pridobljenih po prejšnjem zakonu. Nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ZPIZ-1 ne pozna več. Invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve ima pod pogoji iz 94. člena ZPIZ-1 pravico do nadomestila za invalidnost. Da bi bilo to nadomestilo napačno odmerjeno, tožnik tekom postopka niti ni zatrjeval, zgolj dejstvo, da je manjše (nižje), kot pa je bilo nadomestilo po ZPIZ92 pa ne pomeni, da je priznano in odmerjeno nezakonito.

13. Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).