Jedro

Tožnica ni niti ob spremembi tožbe niti kasneje opredelila vrednosti novega glavnega tožbenega zahtevka in ker jo na izostanek nista opozorila niti nasprotna stranka ali sodišče, je vrednost glavnega tožbenega zahtevka ostala neocenjena. Ocena vrednosti spornega predmeta, ki je označena v tožbi, je bila dana za takratni točno določen in edini tožbeni zahtevek, ter je ni mogoče „prenesti“ na naknadno uveljavljani drugačen glavni tožbeni zahtevek.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo glavnemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da pogodba z 2. 2. 2004 o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja v delu, ki se nanaša na solastninski delež do 380/10000 in ki v naravi predstavlja dve v sodbenem izreku natančno opredeljeni stanovanji s pripadajočima drvarnicama, ne obstoji. Ugotovilo je še, da je vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi v korist toženke pri teh dveh spornih stanovanjih neveljavna do celote oziroma glede solastninskega deleža do 380/10000, zaradi česar se tako vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, da se na spornih nepremičninah izbriše lastninska pravica toženke in vpiše lastninska pravica tožnice.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženka v neposredni ali direktni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tožnica je v tožbi najprej uveljavljala ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je ona lastnica obeh spornih stanovanj in dajatveni zahtevek za izstavitev za zemljiškoknjižni vpis njene lastninske pravice sposobne listine. Po toženkinem ugovoru, da tožnica dejansko uveljavlja ničnost pogodbe in da bi bil dajatveni zahtevek utemeljen le, če bi uveljavljala pridobitev lastninske pravice na izvedeni način, je tožnica v vlogi z 29. 2. 2012 spremenila tožbo tako, da je kot glavni tožbeni zahtevek uveljavljala ugotovitev, da pogodba v delu glede obeh spornih stanovanj ne obstoji (zaradi nesporazuma pogodbenikov), nadalje pa še tožbeni zahtevek v vsebini, ki ustreza izbrisni tožbi. Do takrat edini tožbeni zahtevek pa je po spremembi tožbe uveljavljala kot podrejeni tožbeni zahtevek.

7. Tožnik mora v primeru, ko uveljavlja nedenarni tožbeni zahtevek, pa je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, v skladu z drugim odstavkom 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Enaka zahteva velja za spremembo tožbe, kamor po drugem odstavku 184. člena ZPP sodi tudi uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Če tega ne naredi ali v skladu s procesnimi določbami (pravočasno) ne popravi, ima izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta po ustaljeni praksi tega sodišča(1) za posledico nedovoljenost revizije.

8. Pri eventualni kumulaciji tožbenih zahtevkov sta oba tako glavni kot podrejeni tožbeni zahtevek samostojna, vendar ju sodišče ne sme obravnavati združeno. Procesni položaj podrejenega tožbenega zahtevka je specifičen prav v tem, da sodišče o njem odloča šele, če spozna, da glavni tožbeni zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 182. člena ZPP).(2) Tak položaj splošno zahtevo za navedbo vrednosti spornega predmeta za vsakega od več objektivno kumuliranih nedenarnih tožbenih zahtevkov dodatno utemeljuje.

9. V obravnavani zadevi je tožnica v tožbi ocenila vrednost spornega predmeta za tožbeni zahtevek za ugotovitev njene lastninske pravice in za izstavitev zemljiškoknjižne listine z zneskom 100.000 EUR. Vendar sodišče o tem tožbenem zahtevku ni odločilo. S kasnejšo spremembo tožbe je namreč ta zahtevek postal podrejeni tožbeni zahtevek, glavni tožbeni zahtevek pa je postal drug in drugačen zahtevek v v vsebini, ki je opredeljena v točki 1 tega sklepa (neobstoj pogodbe in izbrisna tožba). Tožnica ni niti ob spremembi tožbe niti kasneje opredelila vrednosti novega glavnega tožbenega zahtevka in ker jo na izostanek nista opozorila niti nasprotna stranka ali sodišče, je vrednost glavnega tožbenega zahtevka ostala neocenjena. Ocena vrednosti spornega predmeta, ki je označena v tožbi, je bila dana za takratni točno določen in edini tožbeni zahtevek, ter je ni mogoče „prenesti“ na naknadno uveljavljani drugačen glavni tožbeni zahtevek.

10. Ker je revizijsko izpodbijana odločitev o glavnem neocenjenem nedenarnem tožbenem zahtevku, je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženkino nedovoljeno revizijo s priglašenimi revizijskimi stroški vred.

Op. št. (1): Pravno mnenje VS Republike Slovenije, sprejeto na Občni seji 16. 12. 1993 in številne na njem temelječe odločbe Op. št. (2): Zobec v Ude et al.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, strani 222 in 223, GV Založba, Ljubljana 2010