Jedro

Za izpodbijanje očetovstva je treba vložiti oblikovalno tožbo, na kar napotuje 98. člen ZZZDR, ki se glasi: „Otrok lahko s tožbo izpodbija, da je njegov oče tisti, ki po tem zakonu velja za njegovega očeta“.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica je dolžna povrniti toženki stroške odgovora na revizijo v višini 232,00 EUR v 15. dneh od prejema te sodbe, od takrat dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) v delu, kjer je tožnica zahtevala, da se ugotovi, da pok. A. A. ni bil njen oče, zavrglo (I. točka izreka), v delu, kjer je zahtevala ugotovitev očetovstva pok. I. I., pa zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še o povrnitvi pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in s sklepom II DoR 43/2014 z dne 17. 4. 2014 revizijo dopustilo glede vprašanj (ne)dopustnosti izpodbijanja pravne domneve o očetovstvu materinega moža (prvi odstavek 22. člena Temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki oziroma 86. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) po njegovi smrti in pasivne legitimacije v morebitni takšni pravdi.

Navedbe revidentke

4. Tožnica zatrjuje bistvene kršitve postopka in zmotno uporabo materialnega prava (92. in 98. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(1)). Meni, da je z dokazom o tem, da je biološki oče tožnice I. I. tožnica izpodbila do tedaj veljavno pravno dejstvo, ki je veljalo za resnično na podlagi pravne domneve, ki jo je določal Temeljni zakon o razmerjih med starši in otroci. Pojasni, kako se izpodbojno pravno domnevo ovrže in argumente zakaj je tožnici to tudi uspelo. Glede na to, da je toženka, ki je edini dedič po pokojnem I. I., pasivno legitimirana v pravdi na ugotovitev očetovstva, je tudi pasivno legitimirana za vmesni ugotovitveni zahtevek, s katerim želi tožnica doseči le ovrženje pravne domneve. Meni, da obstoječa procesna pravila tožnici ne dopuščajo možnosti, da bi lahko vložila tožbo na izpodbijanje očetovstva, saj je oseba, ki na podlagi pravne domneve velja za tožničinega očeta, že več let pokojna. Nedopustno je tudi, da bi bila pravica do pravnega varstva odvisna le od morebitnega števila potomcev, kar dodatno pojasni. Meni, da bi morala imeti ugoditev njenemu zahtevku za ugotovitev očetovstva za avtomatično posledico ugotovitev, da pravno razmerje med otrokom in dosedanjim očetom ne obstaja. Meni, da procesna in materialnopravna pravila ne omogočajo, da se tožba za izpodbijanje očetovstva lahko vloži tudi zoper dediče in poudari, da je tožnici onemogočena pravica ugotavljanja očetovstva in posledično uveljavljanje pravice do poznavanja lastnega izvora, lastne identitete in identitete svojih staršev, sklicujoč se pri tem na odločitev Ustavnega sodišča RS U-I-328/05-12. Obrazloži, zakaj meni, da je z zavrženjem tožbe glede vmesnega ugotovitvenega zahtevka podana kršitev tretjega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poudari, da se z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom v konkretnem primeru ne rešuje vprašanje osebnega statusa, ampak se z njim zgolj ugotavlja, da pravna domneva, ki je do tedaj veljala za resnično, zaradi dokaza nasprotnega ne velja več. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni odločitvi sodišč druge in prve stopnje tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev revizije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Tožnica se je rodila v zakonski zvezi Š. Š. in A. A. V tej pravdi, na katero je bila napotena s strani zapuščinskega sodišča, je na podlagi 92. člena ZZZDR zahtevala ugotovitev, da je bil pok. I. I. njen biološki oče. Tožnica je na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP postavila tudi vmesni ugotovitveni zahtevek, da pok. A. A. ni bil njen biološki oče. 8. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-30/12 z dne 18. 10. 2012 navedlo argumente, zakaj je dopustiti vzpostavitev pravno priznanega starševskega razmerja tudi posthumno in zatorej sklepanje po analogiji terja, da je sicer, pod izpolnjenimi vsemi pogoji, dopustno izpodbijanje očetovstva tudi po smrti domnevnega očeta.

9. Ugotovitev in izpodbijanje očetovstva sta neločljivo prepletena dela ene in iste ustavno varovane celote - pravice otroka do poznavanja svojega izvora (35. člen Ustave). Čeprav ima pravica do izpodbijanja očetovstva nedvomno tudi avtonomen pomen, je v praksi pogosto prvi nujni korak za uveljavitev pravice do ugotovitve, kdo je pravi (biološki) oče in do vzpostavitve pravne vezi z njim(2).

10. Pojem predhodnega vprašanja se povezuje z ugotovitveno naravo sodne odločbe. Vendar pa o izpodbijanju očetovstva ni mogoče odločiti kot o predhodnem vprašanju(3) s postavitvijo vmesnega ugotovitvenega zahtevka na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP. Za izpodbijanje očetovstva je treba vložiti oblikovalno tožbo, na kar napotuje 98. člen ZZZDR, ki se glasi: „Otrok lahko s tožbo izpodbija, da je njegov oče tisti, ki po tem zakonu velja za njegovega očeta“. Če pa je določen oblikovalni učinek mogoče doseči le s sodbo sodišča, je nelogično stališče, da lahko sodišče o tem odloči (ugotovi!) kot o predhodnem vprašanju v obrazložitvi sodbe. Oblikovanje ni ugotavljanje.

11. Pravilna je tako odločitev sodišč druge in prve stopnje, da se tožničin tožbeni zahtevek zavrne. Ker tožnica ni uspela izpodbiti očetovstva pok. A. A.(4), sta sodišči v skladu z načelom, da nihče ne more imeti dveh očetov, tudi pravilno zavrnili njen tožbeni zahtevek na ugotovitev očetovstva pok. I. I. 12. Glede dopuščenega pravnega vprašanja pasivne legitimacije v pravdi na izpodbijanje očetovstva po smrti domnevnega očeta zadošča odgovor, da toženkina pasivna legitimacija za tak zahtevek v nobenem primeru ne more biti podana.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

14. Ker tožnica z revizijo ni uspela, je v skladu s prvim odstavkom 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP toženi stranki dolžna povrniti stroške odgovora na revizijo po stroškovniku na l. št 90 ter v skladu z Odvetniško tarifo (druga točka izreka).

Op. št. (1): Uradni list RS št. 69/04; v nadaljevanju: ZZZDR Op. št. (2): Glej obrazložitev Ustavne odločbe U-I-85/10 z dne 13.10.2011 Op. št. (3): ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (13. člen ZPP).

Op. št. (4): ki velja za njenega očeta na podlagi izpodbojne pravne domneve iz 86. člena ZZZDR.